Zakaj Bog dovoli zlo? Smrt matere, revščina...

Najprej bi se ti radi zahvalili za pohvale. Trudimo se po najboljših močeh in delamo na tem, da bomo še boljši.

Zahvaljujemo se ti, ker si se k nam obrnila v upanju, da boš dobila odgovore na zastavljena vprašanja. Iz tvojih vprašanj lahko razberemo, da te na nek način zanima odgovor na vprašanje, ki ga zastavljajo tisti, ki dvomijo v obstoj Boga: »Zakaj Bog dovoli zlo?« O tem vprašanju debatirajo vse religije in Islam ima zelo jasne odgovore. Mi bomo to poskusili predstaviti s pomočjo argumentov, ki jih navajajo svetovno znani učenjaki in islamski aktivisti.

Allah je vse ustvaril, ampak On sam sebi nikoli ne bo direktno pripisal zla. Poleg tega pa vse na tem svetu, kar je ustvaril in kar se zgodi, ni popolno zlo. Celo, ko govorimo o šejtanu (satanu), moramo vedeti, da od njegovega zla pride tudi dobro. Npr., Ebu Hurejre nam v Sahih Buhariju pripoveduje naslednje: »Allahov Poslanec, s.a.w.s., me je zadolžil, da čuvam zekat ramadana pa mi je neke prilike prišel nek človek in vzel malo hrane. Prijel sem ga in mu rekel, da bom to povedal Allahovemu Poslancu, s.a.w.s. Zaprosil me je: 'Pusti me! Reven sem, imam družino in velike potrebe.' Spustil sem ga. Ko se je zdanilo, me je Glasnik vere vprašal: 'Kaj je storil včeraj tvoj zapornik?' Rekel sem: 'Allahov Poslanec, pritoževal se je, da ima velike probleme in da je reven, pa sem se ga usmilil in ga spustil.' Allahov Poslanec je rekel: 'Zlagal se ti je, vrnil se bo!' Sedaj sem vedel, da se bo vrnil, ker je tako rekel Allahov Poslanec, s.a.w.s., pa sem ga čakal in spet je prišel in vzel malo hrane. Spet sem ga ujel in mu zagrozil, da bom povedal Allahovemu Poslancu, s.a.w.s., a on je ponovno zaprosil: 'Pusti me! Zelo sem reven, imam številčno družino! Ne bom se več vračal!' Ponovno sem se ga usmilil in ga spustil. Ko se je zdanilo, me je Allahov Poslanec vprašal: 'Ebu Hurejre, kaj je storil včeraj tvoj ujetnik?' Rekel sem: 'Allahov Poslanec, pritoževal se je, da je reven in da ima veliko družino, pa sem se ga usmilil in ga zopet spustil.' Odvrnil mi je: 'Zlagal se ti je, spet se bo vrnil!' Sedaj sem že tretjič stražaril in čakal nanj. Zopet je prišel in vzel malo hrane in zopet sem ga ujel. 'E, sedaj bom pa vse povedal Allahovemu Poslancu, ker je to že tretjič! Rekel si, da se ne boš vračal, ampak si zopet prišel!' On mi je rekel: 'Pusti me in jaz te bom podučil besedam, za katere ti bo Allah dal korist.' Vprašal sem: 'Katere so to besede?' On mi je odgovoril: 'Ko greš v posteljo, zrecitiraj Ajetul-Kursijo [...] pa te bo čuvar, poslan od Allaha, stalno čuval in šejtan ti se ne bo mogel približati vse do jutra.' [...]« Ebu Hurejre naslednje jutro pove dogodek Poslancu in Poslanec mi reče: »Resnico ti je povedal, čeprav je lažnivec! Ali veš, s kom si se pogovarjal zadnje tri noči, Ebu Hurejre?« Ebu Hurejre je rekel, da ne ve. Poslanec mu je pa rekel: »To je bil šejtan.«

Torej, vidimo tukaj, da je šejtan tisti, ki je Ebu Hurejre naučil, da je recitiranje Ajetul-Kursije pred spanjem dobro za človeka.

Allah nam pravi v Kur'anu:

»Morda nekaj ne marate, a to je dobro za vas; morda nekaj ljubite, a to je zlo za vas. Allah ve, a vi ne veste.« (2. sura, 216. ajet)

Dejansko, ko razmislimo o teh vzvišenih besedah, lahko najdemo primere iz našega vsakdanjika. Kolikokrat smo storili neko stvar in mislili, da je dobra, ampak se je kasneje, čez teden ali dva, izkazalo, da je bilo mogoče bolje, če je nikoli ne bi storili? Ali pa obratno; kolikokrat smo mislili, da je neka stvar slaba, ampak se je po parih dneh izkazalo, da je bila v resnici dobra? Nekaj let nazaj (pripoveduje dr. Bilal Philips v enem predavanju, katerega nameravamo prevesti v slovenščino) je bil prav tak primer v Egiptu, ko je nek učitelj moral potovati z letalom nazaj v Bahrajn. V Egiptu je znano, da moraš imeti ogromno štampiljk v potnem listu, da greš lahko na letalo. Ta učitelj ene štampiljke ni imel in mu zato niso pustili iti na letalo, kar je za njega v tistem trenutku pomenil 'konec sveta', saj bi izgubil službo, ker je zamudil na zadnje letalo v Bahrajn pred začetkom pouka. Naslednji dan pa je bil na prvi strani v časopisu z velikim nasmeškom na obrazu, ker je omenjeno letalo strmoglavilo in vsi na njem so umrli. Vidimo iz omenjenega primera, kako so ponavadi tiste stvari, za katere mislimo, da so slabe, v resnici dobre.

Predlagamo ti, da si prebereš suro Kehf (18. sura) s komentarjem v tefsirju Ibn Kesirja, katero Muslimani citiramo v petek, ker nam je Poslanec to priporočal. V njej boš definitivno našla primere iz dogodkov Muse (Mojzesa) s Hidrom. Navajamo dva primera, ki točno govorita o tej temi.

Vzvišeni pravi v 71. ajetu omenjene sure:

»In odpravila sta se. Ko sta se vkrcala na ladjo, je oni preluknjal njeno dno. 'Mar si to storil,' je vprašal Musa (Mojzes), 'da bi utopil potnike? Storil si veliko zlo!'«

Vidimo v tem ajetu, ko je Hidr, a.s., preluknjal ladjo, da Musi (Mojzesu) ni bilo jasno, zakaj je to storil in da je to njegovo delo označil za »veliko zlo«.

Kasneje nam pa Hidr pojasni (79. ajet):

»Kar zadeva ladjo: bila je last siromakov, ki so delali na morju, zato sem jo poškodoval. Spredaj na morju je bil namreč nek vladar, ki si je prilastil vsako dobro ladjo.«

Hidr je ladjo namerno poškodoval, ker mu je Allah dal možnost, da vidi skrito modrost omenjenega dogodka. Musa je mislil, da je to veliko zlo, ampak se je kasneje izkazalo, da je pravzaprav bilo to zelo dobro, saj so siromaki ohranili ladjo, ker je vladar ni vzel (vse druge pa je vzel, saj so bile dobre in nepoškodovane).

Prav tako primer dečka v 74. ajetu:

»In šla sta naprej. Srečala sta nekega dečka in Musin (Mojzesov) spremljevalec ga je ubil. Musa (Mojzes) je rekel: 'Čemu si ubil nedolžnega otroka, ki ni ubil nikogar? Tvoje dejanje je res odvratno!'«

V Kur'anu (Koranu) samo piše, da ga je Hidr ubil, ampak v hadisih Poslanca pa je podrobno opisano; Hidr, a.s., naj bi mu izpulil glavo. Vidimo tudi v tem primeru, da Musa to dejanje vidi kot nekaj najbolj odvratnega in verujemo, da bi večina nas isto reagirala, saj je to človeška narava. Kasneje nam Hidr v isti suri pojasni, da je to storil, ker so bili njegovi starši verniki in da bi, ko bi otrok zrasel, zagrenil svojim staršem življenja, da bi postali neverniki. Tudi ti starši so žalovali, ampak na Sodnem dnevu, ko bodo ugotovili, zakaj se jim je to pripetilo, bodo brez dvoma presrečni!

Mnogi ljudje se sprašujejo, zakaj Bog dopušča, da se določene stvari zgodijo, ampak ne vedo, da je to samo dobro za njih. V sunnetu Poslanca Muhammeda bomo našli ogromno primerov, kjer Poslanec govori o skušnjavah, katere Allah da, in o nagradi, ki pride iz takih skušnjav. Nam najbolj znan hadis je hadis, katerega pripoveduje Suhejb bin Sinan, r.a., da je Allahov Poslanec rekel: »Čuden je primer vernika! V vsaki situaciji zmaguje, a takšno stanje ni pri nikomur razen pri verniku; če se mu zgodi neka radost, on zahvaljuje Allahu, ker mu prinaša korist, a če ga doleti kakšno zlo in škoda, on potrpi in primerno se obnaša, pa mu tudi to prinaša nagrado od Allaha.« (zabeležil Muslim)

Ko pogledamo, kaj Allahov Poslanec pravi za tistega, kateremu Allah vzame ljubo osebo, vidimo sledeče: Ebu Hurejre, r.a., pripoveduje, da je Allahov Poslanec rekel: »Allah pravi: 'Ni druge nagrade za Mojega sužnja mu'mina (vernika), kateremu Jaz usmrtim njegovo ljubljeno osebo na tem svetu pa on – pričakujoč nagrado – potrpi na tej izgubi, razen Dženneta (Raja)!'« (zabeležil Buhari)

Tudi glede izgube vida: Enes, r.a., pripoveduje od Allahovega Poslanca, s.a.w.s., da je Allah rekel: »Če Jaz nekega Svojega sužnja skušam z odvzemom vida pa on potrpi (in ne reče nič slabega glede tega), to mu bom nadoknadil z Džennetom (Rajem)!« (zabeležil Buhari)

Človek bo na Sodnem dnevu zaradi skušnjav, katere je imel in katere je dobro prestal, imel ogromno nagrado. Celo se pripoveduje, da si bo zaželel zopet živeti in imeti še hujše skušnjave, težave in probleme, ko bo na Sodnem dnevu videl, kakšno nagrado je dobil za svojo potrpežljivost in vztrajnost na Allahovi poti. Kogar Allah ljubi, on ga skuša, zato da bi mu povečal derežo (stopnjo) v Džennetu (Raju).

Mogoče je smrt tvoje matere bila ena izmed modrosti Allaha, da se vrneš nazaj k Njemu. Smrt bi moral Musliman dojemati kot nekaj pozitivnega, saj ga opominja na to, da bo tudi on nekega dne ležal v grobu. Allah je tvoji materi dal skušnjave pred smrtjo, da bi jo verjetno očistil od grehov, saj je znano, ko človeka nekaj boli, da mu Allah s tem odpušča njegove prestope. To, da je tvoja mati bila dobra oseba, ne dvomimo, ampak vemo, da je Allahov Poslanec rekel: »Najtežje skušnjave so imeli glasniki vere, potem dobri ljudje, potem najbolj vzorni med ljudmi...« Allah najbolje ve, kakšna je bila modrost, da ji je vzel dušo v tvojih mladih letih. Mi lahko samo ugibamo s hadisi in ajeti. Mogoče je bila pa modrost, da si sedaj nam poslala ta e-mail pa da hočeš odgovor in da se boš vrnila nazaj k svojemu Stvarniku (začela moliti, dajati miloščino, postiti se v mesecu Ramadanu ipd.) in postala predana vernica.

Kar se tiče revščine, moramo vedeti, da je ogromno modrosti, katere bi lahko našteli glede tega. Allahov Poslanec je rekel, da bodo najtežje v Raj prišli bogati ljudje, saj bodo morali odgovarjati za vsak svoj cent, katerega niso dali tistim, ki so jih dejansko bili potrebni. Razmisli malo: Ali poznaš nekoga, ki je bil prej reven in kasneje obogatel? Kolikokrat nam je praksa pokazala, da se z bogastvom ljudje pokvarijo in da postanejo arogantni? Allah je nekomu dal bogastvo, da bi ga skušal, a nekomu revščino, da bi ga obvaroval pred pokvarjenostjo. Tako tudi vidimo pri otrocih, da so tisti, ki imajo vse, nevzgojeni in nemoralni (ko dosežejo starost), a pri tistih, ki so revni, vidimo, da so najlepših vrlin in lastnosti.

Mi, Muslimani, vemo, da se vse zgodi zaradi Allahove volje in usode in če je On to dovolil (da se zgodi), smo mi zadovoljni s tem, kar je dovolil, in rečemo lahko samo: »Elhamdulillah (Hvala Allahu)!«, saj On najbolje ve, kaj je dobro za nas, čeprav se nam v nekaterih situacijah zdi to slabo. Naj bo moto naših življenj citirani ajet iz Kur'ana: »Morda nekaj ne marate, a to je dobro za vas; morda nekaj ljubite, a to je zlo za vas. Allah ve, a vi ne veste.« (2. sura, 216. ajet)

Upamo, da smo ti odgovorili na vprašanje. Piši nam...

ekipa HAQ