Anonimno: Selam alejkum! Zanima me: Ali lahko po smrti ali dokler si živ daruješ svoje organe?
Odgovor:
Zahvala pripada Vzvišenemu Allahu. Samo Njega častimo in samo od Njega iščemo pomoč. K Njemu se zatekamo pred zlom naših duš. Kogar On napoti, ga nihče ne more odpeljati v zablodo, in kogar On pusti v zablodi, ga nihče ne more napotiti na Pravo pot. Pričam, da ni drugega božanstva, ki si zasluži biti čaščeno (ibadet), razen Allaha, Vzvišenega in Slavljenega, in pričam, da je Muhammed, naj je Allahov mir z njim, Njegov suženj in poslanec.
''O, verniki! Bojte se Allaha in govorite le resnico! On vas bo nagradil za dobra dela, odpustil vam bo vaše grehe. Kdor se bo pokoraval Allahu in Njegovemu poslancu, bo dosegel, kar bo želel.'' (33:70-71)
Resnično je najresničnejši govor Allahov govor, najboljša napotitev pa je napotitev Muhammeda, naj je Allahov mir z njim. Najhujše stvari so (verske) novotarije. Vsaka novotarija je zabloda. Vsaka zabloda pelje v Ogenj.
Zatem, kot odgovor na zastavljeno vprašanje, pravim sledeče:
We alejkumu selam we rahmetullahi we berekatuh
Ko je bil vprašan šejh Abdul-Aziz bin Baz, naj se ga Allah usmili:
''Kakšen je predpis prenosa organov iz telesa nekoga, kateremu so možgani prenehali delovati (mrtev – živi kot rastlina)?
Je odgovoril:
''Muslimana moramo spoštovani ne glede na to, ali je živ ali mrtev. Ne smemo delati nekaj, kar bi ga vznemirilo ali mu uničilo njegovo telesno stanje, kot je recimo lomljenje kosti ali sekanje delov (telesa). V hadisu piše: 'Lomljenje kosti mrtvega človeka je enako lomljenju njegovih kosti, ko je bil živ.' S tem pripovedovanjem se dokazuje prepovedanost uporabe telesa mrtvega človeka za korist živih, kot je npr., da se mu odvzame srce ali ledvica in temu podobno.
Obstaja razhajanje (med islamskimi učenjaki) glede dovoljenosti, da človek sam podari nekatere svoje organe. Nekateri pravijo: V tem je korist za žive, saj so obolenja ledvic pogosta. Vendar to ni močno stališče! Stališče, ki je po mojem mnenju bližje resnici, je, da to ni dovoljeno zaradi omenjenega hadisa in ker tako početje pelje k manipulaciji z organi in k poniževanju mrtvega človeka - a dediči ponavadi hrepenijo po imetju in se ne ozirajo na svetost preminulega. Dediči ne podedujejo njegovega telesa, temveč le njegovo imetje in nič več.''
Prav tako je bil vprašan:
''Če preminuli zapusti oporoko, da se po njegovi smrti podarijo deli njegovega telesa, ali naj izvršimo njegovo oporoko?''
In je rekel:
''Močnejše mišljenje je, da se ne bo izvršila oporoka zaradi vsega, kar sem pojasnil v svojem odgovoru na prvo vprašanje, četudi preminuli zapusti oporoko. Prav tako, njegovo telo ni njegova lastnina.''
Šejh Ibn Usejmin je prav tako izdal fetwo, da ni dovoljeno podariti delov svojega telesa, dokazujoč svoje stališče z dejstvom, da človeku ni dovoljeno prodati delov svojega telesa in da mu prav tako ni dovoljeno podariti delov le-tega, četudi po njegovi smrti. Kot dokaz je navedel Poslančevo, naj je mir z njim, pripovedovanje: ''Lomljenje kosti mrtvega človeka je enako lomljenju njegovih kosti, ko je bil živ.'' Pripovedovanje so zabeležili imam Ahmed, Ebu Dawud, in Ibn Madže.
OPOMBA: Tudi tisti, ki so stališča, da je podarjanje organov dovoljeno, so prepovedali, da se le-ti prodajajo oziroma da se z njimi vodi kakršnakoli oblika trgovine!!!
Allah najbolje ve.
Odgovoril: Ebu Huzejfe, Ifet ef. Zukorlić
Imate vprašanje o islamu? Pišite nam.
(Na vaša vprašanja odgovarja Ifet ef. Zukorlić)
