بِسْمِ اللَّهِ الرَّحْمَنِ الرَّحيِمِ

SPOMIN NA HIDŽRO

Kot smo vam obljubili po objavi naše spletne strani, da bo kmalu Hidžretsko novo leto, smo se odločili, da bomo o tej temi tudi nekaj napisali za vse tiste, ki bi radi vedeli kaj je to Hidžra in zakaj se je zgodila.

Hidžra dogodek, ko je Muhammed a.s. 622. leta po Isa'u a.s. ( 622. leta p.n.š. ) moral zapustiti svoj domači kraj skupaj z iskrenim prijateljem, ki mu je vedno stal ob strani Ebu Bekrom odpotovati v tedanji Jesrib to je današnje mesto Medina v Saudijski Arabiji.

To je bila zelo zahtevna in težka naloga za Muhammeda a.s. in za ashabe, ker to je bil izpit pripravljenosti žrtvovanja na Božji poti obenem pa preverjanje imana ( čvrstega verovanja v Boga ).

Hidžra je postala nekaj nujnega za muslimane, potem ko so jih Kurejšije postavljali v totalno izolacijo ( Hidžre enega števila muslimanov v Abesinijo, neuspelih poskusov da'we ( misionarstva ) v Taifu in samega napada in nesramnega odnosa do muslimanov v Mekki.).

Povod same Hidžre je bil sestanek vseh Kurejšijskih plemen v Mekki, na katerem so se dogovorili, kako bi ubili Muhammeda a.s. in se ga rešili enkrat za vselej.

Ker pa Bog ( Allah dž.š. ) ni dopustil, da bi se nekaj takega zgodilo, je zato Muhammedu a.s. poslal Objavo in obenem dovoljenje da gre lahko v Medino.

Takoj po Objavi je Muhammed a.s. odšel k Ebu Bekru in mu povedal novico da gre lahko v Medino, na kar mu je takoj za tem Ebu Bekr, ki mu je vedno stal ob strani, prisegel da bo on drugi k bo odšel z njim na to pot ( Hidžro ).

Načrt, ki so ga skovali Kurejšije, je bil pred samim propadom, vendar se tega niso zavedali in so bili trdno prepričani, da jim bo uspel umor Muhammeda a.s.

Muhammed a.s. je tiste noči pred odhodom poklical svojega nečaka Alija ibn Ebi Taliba, mu povedal, naj se uleže na njegovo posteljo, ter mu zagotovil, da se mu ne bo nič hudega zgodilo.

Pred samim odhodom so se okoli hiše Muhammeda a.s. zbrali fantje iz vsakega plemena in čakali, da odbije polnoč, da bi lahko vdrli v hišo in ubili Muhammeda a.s., vendar se niso zavedali dejstva, da jim ne bo uspelo, kajti Muhammeda a.s. je že skupaj z Ebu Bekrom izstopil iz svoje hiše, šel mimo vseh tistih, ki so ga čakali in vsakemu posebej stresel pesek po glavi in odšel.

Takoj za tem, je šel mimo gospod, ki je vse to skupaj slučajno videl in  začudeno vprašal vse fante kaj in koga čakajo. Odgovorili so, da čakajo na Muhammeda a.s., da bi ga ubili, na kar se jim je gospod nasmejal in rekel, da so slepi in da niso videli kako je Muhammed a.s. šel mimo njih in pred odhodom še vsakemu stresel pesek po glavi. Vsi prisotni so začeli stresati pesek z glave in se prepričali da je to res. Jezni so se odpravili v hišo, da bi se prepričali o gospodovih besedah. V postelji so našli Alija ibn Ebi Taliba, ki se je zbujal, ter ga začeli zasliševati o Muhammedu a.s., o tem kam je odšel in kje se nahaja. Ali ibn Ebi Talib ni vedel ničesar in tako  sovražnikom ni uspelo izvesti zlobnega načrta.

Medtem, ko so se sovražniki čudili o pobegu Muhammeda a.s., sta Muhammed a.s. in Ebu Bekr odšla do Bekrove hiše, kjer sta potem takoj zapustila hišo in odšla iz Mekke v drugi južni smeri proti Jemenu, namesto na sever, ker Muhammed a.s. je vedel, da se bodo sovražniki organizirali in poslali svojo vojsko proti severu za Muhammedom a.s.

Muhammed a.s. je z Ebu Bekrom odšel na hrib imenovan Sevr, ki je bil 5 milj oddaljen od Mekke. Ta hrib je bil zelo visok in težko dostopen, vendar sta se morala skriti. Poiskala sta si eno od lukenj, ki jih je bilo veliko in se skrila notri. To je bil edini način da se skrijeta za nekaj dni dokler sovražniki prenehajo z iskanjem. Seveda se je Muhammed a.s. zavedal, da bodo sovražniki prišli tudi na ta hrib in ga pregledali. In ko sta že pomislila da ju bodo sovražniki našli, ko so stali tik pred njihovo luknjo, se je Bog ( Allah dž.š. ) spet odločil, da jih ne bodo našli in je tako ukazal pajku ki je bil v tisti luknji, naj splete mrežo, ki bi jih zaščitila od sovražnikov. Ko so sovražniki stali pred njuno luknjo, so za trenutek pomislili, da bi lahko bili notri, vendar jih je mreža, ki jo je spletel pajek, odvrnila od misli, da bi se lahko skrili notri in so tako odšli naprej.

To je bil zelo težak in odločilni trenutek, ker če bi jih sovražniki našli, bi bilo vprašanje, kaj bi se lahko zgodilo.

Hvala Bogu ( Allahu dž.š. ), da so sovražniki prenehali z iskanjem in tako sta lahko Muhammed a.s. in Ebu Bekr mirno odšla naprej proti Medini.

Na poti so imeli vodiča Abdullaha ibn Urejkita El-Lejsa, ki je potem prišel za njima, da bi jih vodil do Medine po drugi poti, ob obali pa vse do severa naprej proti Medini.

Po dolgi in naporni poti so končno prispeli v mesto Kuba'  kjer so meščani Medine že dolgo pričakovali prihod Muhammeda a.s., ko so slišali da je zapustil Mekko. Dočakali so ga z veseljem in bili so presrečni, ker je prišel.

Muhammed je v Kubi ostal štiri dni in v tem času so zgradili prvo mošejo v Kubi'. Četrti ali peti dan je Muhammed a.s. skupaj z Ebu Bekrom, odšel proti Medini, kjer so tudi klanjali ( molili ) Džuma-namaz pri Beni Salem ibn Avfu. Takoj po molitvi so vstopili v Medino, kjer so Muhammeda a.s., vsi skupaj zelo lepo dočakali, mu iskazali dobrodošlico in preimenovali mesto v  Medinetu Resulullahi a.s.

Ensarije ( meščani Medine ) pa so peli verze dobrodošlice:

Ešrekal Bedru alejna

Min Senijetil-Vedai

Veđebeš-šukru alejna

Ma de'a lillahi dai

Ejjuhel- Meb'usu fina

Džite bi-l-emr i-l muta'i

Džite šerefte-l Medina

Merhaben ja hajre da'i.

Meščani Medine so bili zelo gostoljubni ljudje in vredni zaupanja, tako je Muhammed a.s., imel možnost da širi Božjo besedo in tisto kar je Bog  narekoval in ukazal, da moramo delati.

Iz tega dogodka se lahko marsikaj naučimo, kajti muslimani so zelo trpeli na začetku Objave in so bili prisiljeni zapustiti svoje rodno mesto, žrtvovati svoje premoženje in vse kar so imeli, da bi sledili Muhammeda a.s.,

Nekateri tega niso hoteli narediti in so zato ostali, vendar so jih sovražniki ali ubili ali pa so morali negirati Muhammeda a.s. in verovanje v enega Boga ( Allaha dž.š. ).

To je bil prelomni dogodek v zgodovini Islama in vseh muslimanov,tako da se ga vsako leto spominjamo s primernim program in obredom v mošejah, kjer se spominjamo vseh žrtev ki so vezane na Hidžro.

Upamo, da smo vam, prikazali, kaj je to Hidžra in zakaj se je Hidžra zgodila in zakaj je toliko pomembna za vse muslimane na svetu.

Naj bo Bog zadovoljen z nami in naj nas vodi na pravo pot, pot k edini resnici.

Na Jesenicah, 26.1.2007

Adnan Redžić