V Kur'anu, ki je bil objavljen pred 14. stoletji, v dobi kadar astronomija kot znanost še ni bila razvita, se o širitvi vesolja govori na naslednji način:
»Mi smo Nebo s Svojo močjo zgradili in Mi smo resnično tisti, ki ga širijo.« (Kur'an 51:47)
Beseda »nebo« , ki se nahaja v prevedenem ajetu, se na mnogih mestih v Kur'anu koristi v pomenu vesolja. In v tem primeru je uporabljena v istem pomenu. Kur'an nam je tako dal vedeti, da se vesolje širi, a vendarle je to dejstvo oziroma odkritje do katerega je prišla tudi znanost v današnjem času. V znanstvenih krogih je do začetka 20. stoletja prevladalo mnenje v smislu da ima »kozmos eno statično, nepremično strukturo in da izhaja iz večnosti«.
Vsekakor, raziskovanja, ki so bila izvedena s pomočjo sodobne tehnologije, preračuni in druga raziskovanja, so privedla do seznanitve, da ima vesolje svoj začetek in da se konstantno »širi«.
Ruski fizik Aleksander Friedmann in belgijski kozmolog Georges Lemaitre, v začetku tega stoletja sta teoretsko izračunala, da je kozmos v stalnem premikanju in da se širi.
Aleksander Friedman in Georges Lemaitre
To dejstvo je prav tako dokazano z določenimi opazovanji, ki so bila izvedena 1929. leta. Ameriški astronom Edwin Hubble je z analiziranjem vesolja s pomočjo ogromnega teleskopa, odkril da so zvezde in galaksije v konstantnem oddaljevanju ena od druge. A vesolje, v katerem se vse konstantno oddaljuje eno od drugega , prihaja v pomenu vesolja »ki se širi«.
Dejstvo, da se vesolje nahaja v stalni širitvi, svojo kategoričnost bo doseglo prav tako tudi skozi opazovanja v naslednjih letih.
Vendar, to kategorično dejstvo je že stoletja prej bilo oznanjeno skozi Kur'an in to v takem zgodovinskem času oziroma obdobju, ko niti en človek ni imel dovolj znanja o tem pojavu.
Kur'an je beseda Allaha, Stvaritelja in Gospodarja celega vesolja in vseh znanosti.
Od prve eksplozije pa do zdaj, vesolje se stalno širi z ogromno hitrostjo.
Pripravil: Adnan Redzić
