Eno izmed osupljivih napovedi najdemo v prvih ajetih sure ar-Rum, ki se nanašajo na Bizantinsko cesarstvo, vzhodni del poznejšega Rimskega imperija.
V ajetih je govora o tem, kako je Bizantinsko cesarstvo prizadel velik poraz, a kmalu je doživelo zmago.
»Elif, lam mim. Bizantinci so premagani v najnižji deželi. Toda po porazu bodo čez tri do devet let zagotovo zmagali. Allahova skrb je od začetka do konca. Ta dan se bodo verniki veselili...« (Kur'an, 30:1-4)
Ti ajeti so bili objavljeni približno 7 let po tem, ko so Bizantinci utrpeli nasilen poraz Perzijcev okoli leta 620.
Dejstvo je, da so Bizantinci ogromno izgubili in se je zdelo tako rekoč nemogoče, da bi sploh preživeli, kaj šele, da bi ponovno zmagali.
Po porazu Bizantincev leta 613 v Antiohiji so Perzijci zavzeli Damask, Cilicijo, Tarz, Armenijo in Jeruzalem. Izguba Jeruzalema leta 614 je bila še posebej travmatična za Bizantince, ker so Perzijci zavzeli simbol krščanstva in uničili ''Church of the Holy Sepulchre''.[1]
Poleg tega so bili tudi Avari, Slovani in Langobardi resne grožnje Bizantinskemu cesarstvu.
Avari so prodrli do sten Konstatinopla.
Cesar Heraclius je dal staliti vse zlato in srebro v cerkvah in ga spremeniti v denar, s katerim bi lahko pokrili vojne stroške. Ko se je izkazalo, da to ni dovolj, so začeli taliti tudi bronaste kipe. Temu se je uprlo veliko število guvernerjev, zato je cesarstvo začelo propadati.[2]
Perzijci so zasedli Mezopotamijo, Cilicijo, Sirijo, Palestino, Egipt in Armenijo, ki so prej spadale pod Bizantinsko cesarstvo. Skratka, vsi so pričakovali propad Bizantinskega cesarstva.
Satelitska fotografija kotline Mrtvega morja, kjer so Perzijci porazili Bizantince. Lake of Lut (Lotovo jezero) je najnižja točka na svetu, 395 metrov pod morsko gladino.
Vendar pa so v tem času prvi ajeti poglavja sure ar-Rum razkrili in napovedali, da bodo Bizantinci zmagali v časovnem obdobju treh do devetih let. Ta napoved zmage se je zdela tako nemogoča, da so bili Arabski izobraženci mnenja, da se ne bo nikoli uresničila, vendar pa je bila tudi ta napoved, kot vse druge v Kur'anu, resnična.
Leta 622 je Heraclius pridobil številne zmage nad Perzijci in osvojil Armenijo.[3] V decembru leta 627 je bila odločilna bitka v Nivinu, približno 50 kilometrov vzhodno od reke Tigris v bližini Bagdada, za dva imperija in tudi v tej bitki je Bizantinska vojska premagala Perzijsko.
Nekaj mesecev kasneje so Perzijci sklenili mir z Bizantinci in jim bili prisiljeni vrniti vsa prej zavzeta ozemlja. [4]
Satelitska fotografija kotline Mrtvega morja. Nadmorsko višino se da ugotoviti le z današnjimi merilnimi metodami. Prav ta merjenja so vodila do odkritja tega območja.
Bizantinska zmaga je bila zaključena leta 630, ko je cesar Heraclius premagal Perzijskega vladarja Khosrow II, ponovno zavzel Jeruzalem in spet dobil simbol krščanstva, ter ga vrnil v ''Church of the Holy Sepulchre''.[5]
Na koncu se je zmaga Bizantincev res zgodila v časovnem obdobju od treh do devet let, kot je v ajetu naznanil Allah.
V tem ajetu je pokazan še eden čudež; geografsko dejstvo, ki bi ga bilo v tem času nemogoče določiti in to je, da so bili Bizantinci poraženi na najnižjem območju zemlje.
Arabski izraz Adna al-Ard se v mnogih prevodih prevaja kot "bližnje mesto", vendar ne v dobesednem, ampak v figurativnem smislu. Beseda adna, ki izhaja iz besede dani (nizko) pomeni najnižje, beseda ard pa pomeni svet. Zato adna al-ard pomeni "najnižje mesto na Zemlji".
Zanimivo je dejstvo, da je bila vojna med Perzijo in Bizantinskim cesarstvom leta 613-614, kjer so zmagali Perzijci na najnižjem mestu na svetu, na ozemlju med Sirijo, Palestino in Jordanom – Mrtvem morju, 399 metrov pod morsko gladino.[6]
Seveda v tistem času ni bilo mogoče dokazati, da to območje res leži najnižje na svetu, kot lahko to dokažemo dandanes s sodobno merilno opremo in metodami. To je bilo napisano v Kur'anu že v tistem času, kar je ponoven dokaz, da je to Allahova Beseda.
[1] http://en.wikipedia.org/wiki/Heraclius
[2] Warren Treadgold, A History of the Byzantine State and Society (Palo Alto, CA: Stanford University Press: 1997), 287-99
[3] http://fstav.freeservers.com/emperors/heraclius.html
[4] Treadgold, A History, 287-99
[5] http://web.genie.it/utenti/i/inanna/livello2-i/mediterraneo-1-i.htm http://impearls.blogspot.com/2003_12_07_impearls_archive.html and http://en.wikipedia.org/wiki/Heraclius
[6] “The Lowest Part on the Face of the Earth,” www.beconvinced.com/science/QURANLOWEST.htm “Dead Sea,” World Book Encyclopedia, 2003, Contributor: Bernard Reich, Ph.D., Professor of Political Science and International Affairs, George Washington University
Prevedla in priredila: Larisa
