Saturday, Dec 21st

Last update02:14:18 PM GMT

You are here:

Pet najvažnejših vzrokov hidžabofobije

E-pošta Natisni PDF

hidzabofobijaMed širokimi masami ljudi se je zadnje čase razširila posebna vrsta strahu, to je – HIDŽABOFOBIJA. Strah pred hidžabom in ruto je aktualno vprašanje, še posebej v zahodnih deželah. V čem ležijo vzroki tolikšnega odpora proti delu oblačila? V naslednjih vrsticah jih bomo poskušali objasniti.

1. Hidžab kaže identiteto in vero muslimanke

Kaj vam najprej pade na pamet, ko vidite žensko, ki nosi hidžab? Brez okolišanja boste povezali hidžab z islamom in vero ženske, ki ga nosi. Bolj kot katerikoli drugi del oblačila je hidžab najvažnejši faktor prepoznavanja muslimank širom sveta. S to močno asociacijo prihaja tudi veliko predsodkov, občutkov skrivnostnosti (”Ali ima lase?”, ”Ali se kopa z ruto?” ipd.), predpostavk, izmišljanj in strahu. Za veliko nemuslimanov hidžab predstavlja religijo, ki jim je tuja in nerazumljiva. Čisto naraven pojav je, da če se bojiš neke vere, se bojiš tudi njenega javnega in transparentnega prakticiranja.

Po drugi strani islamofobična medijska publiciteta vpliva tudi na negativen odnos posamičnih muslimank proti hidžabu. V medijih se ciljano poudarja slabe lastnosti nošenja rute, zanemarjajo pa se drugi problemi, ki vplivajo na kvaliteto življenja muslimank širom sveta. Ta medijski pomp in negativen stav okolice povzroča pojav grdih občutkov pri muslimankah, kar posledično predstavlja izgubljanje volje po učenju o svoji veri ter nasprotovanja ruti in tistim, ki jo nosijo.

2. Hidžab je povezan z zapostavljanjem in kršenjem osnovnih človeških pravic

Med muslimani se je pojavila šola mišljenja, ki smatra, da so islamske predpise zamenjali zaradi sovraštva do žensk. Oni trdijo, da so prejšnji islamski učenjaki v sebi nosili neznosno sovraštvo do ženskega spola in da so tolmačili Kur’an in hadise tako, da bi zadovoljili osebnim interesom in končnemu cilju: zapostavljanju žensk in kršenju njihovih pravic. Po njihovem je islamsko pravo (fikh) leglo moškega šovinizma, od koder izhaja, da je tudi hidžab samo rezultat mržnje in slabega statusa ženske v islamu. Posamični krogi na Zahodu so takšna tolmačenja islama komaj pričakali, opisujoč jih kot dah svežega zraka in osvobajanje od stoletnih okovov.

Vsak, ki ima vsaj malo znanja o islamu, ve, da to mišljenje nima nikakršnega oporišča niti namena. Namesto, da iščemo modrosti, ki se skrivajo v ukazih Allaha, se taka stališča nedobronamerno koristijo v borbi proti islamu in hidžabu. Moramo priznati, da v muslimanskih skupnostih znajo biti kršenja pravic posamičnih žensk in obstajajo tudi dvojni standardi, ampak to so posamični slučaji, ki niso povezani z islamskim učenjem. Drugače je vprašanje zapostavljanja žensk in njihovih pravic globalno vprašanje in vpliva na vse vere in kulture.

3. Hidžab ni usklajen z zahodnimi ”modnimi trendi”

Nošenje hidžaba na Zahodu predstavlja najmanj izziv. Sodobno oblačenje vključuje nošenje oblačil, ki več odkrivajo, kot pokrivajo, zato ni čudno, da se med množico skopo (ne) oblečenih muslimanka lahko počuti osamljeno. Ampak tudi ponosno. Muslimanka je ponosna, ker ni toliko površna in brez samospoštovanja, da jo lahko drugi prepričajo, da obleče dvodelni kopalni kostim samo zato, da bi se vklopila v družbo. Namesto tega ona ceni sebe in svojo vero in ne čuti potrebe, da sama sebe ponižuje tako, da sprejme način oblačenja, ki je resnično zapostavljanje in vodi k seksualizaciji žensk in deklet.

Ne preseneča, da se podatki Ameriškega psihološkega združenja (American Psychological Association – APA) popolnoma strinjajo z zgoraj navedenim. Še leta 2007 je nekaj raziskav, ki jih je izvedla APA na temo seksualizacije deklic, pokazalo nevarnost sodobnih modnih trendov in njihov negativni vpliv na zdrav razvoj deklet. V svojem poročilu so definirali seksualizacijo kot enega od naslednjih pojavov:

- Vrednost neke osebe pride samo iz seksualne privlačnosti in aktivnosti, na škodo drugih človeških lastnosti  in zatiranja le-teh;

- Deklicam se uvaja standard, ki enači fizično privlačnost (ozko definirano) s seksualno privlačnostjo;

- Deklice in kasneje ženske postanejo seksualni objekti in služijo samo za zadovoljevanje spolne želje drugih;

- Spolnost deklicam prikazujejo na škodljive načine, ki vplivajo na njihov čustveni in psihični razvoj.

Te koncepte lahko razumemo bolj enostavno, če opišemo raziskavo, ki jo je opravila APA. Dve skupini deklic sta bili v garderobi. Eni skupini so naročili, da se obleče v  kopalne kostime, druga skupina pa je morala obleči majice z dolgimi rokavi. Nato so deklice iz obeh skupin morale sesti pred veliko ogledalo in opraviti test iz matematike. Rezultati so pokazali, da so deklice v dolgih majicah pokazale boljše rezultate kot prva skupina v kopalnih kostimih.

Zakaj? Deklice v kopalnih kostimih so bile preveč zavzete s svojim videzom in se niso mogle osredotočiti na test. Pomislite zdaj, kakšen vpliv na um deklic ima vsakodnevna izpostavljenost reklamam, risankam, filmom, glasbenim spotom, revijam, ipd. kjer predstavljajo ženske in dekleta kot seksualne predmete.

4. Pomanjkanje razumevanja in spoštovanja do islamskih učenjakov

Zahodni odvetniki in pravniki bi se zgrozili ob misli, da si neki laik in nevednež vzame pravico tolmačiti zakone njihove države ter njihov smisel in uporabo. Z druge strani pa veliko ljudi živi v prepričanju, da lahko islamsko pravo tolmači vsak posameznik v skladu s svojo osebno interpretacijo in zahtevami. Tako kot odvetnik porabi več let, da pridobi svoj naziv, tako je islamskemu pravniku potrebno veliko časa in truda v študiranju šeriata. Koliko mora človek izplačati zekata? Kaj so pogoji poročne pogodbe? Na taka in podobna vprašanja se NE MORE dajati odgovora brez znanja na področju islamskega prava.

Moramo se vprašati, ali bolj cenimo neko drugo zakonodajo od islamske in pozabljamo, da je Thomas Jefferson prav na islamskem pravu osnoval Deklaracijo neodvisnosti in Ustavo ZDA?

5. Razkorak med zunanjim videzom in obnašanjem muslimanov

Velik vzrok ”hidžabofobije” je razkorak med obnašanjem posameznih muslimanov in njihovim zunanjim videzom. Ljudje običajno povezujejo hidžab s čednostjo in pobožnostjo. Vsekakor je izvrševanje Allahovih ukazov dobro delo samo po sebi; vendar je nošenje hidžaba na Zahodu borba in skušnjava. Med drugim moramo razumeti, da je mogoče izvrševati neke verske imperative in grešiti v drugih aspektih, ne glede na to, ali to drugi ljudje vidijo ali ne. Vsi ljudje smo predmet slabosti in padanju v grehe. Vendar ko ženska s hidžabom npr. javno psuje ali je nevljudna – se istočasno pošlje tudi negativno sporočilo. Nekdo to napako takoj opazi in jo izkoristi kot argument proti hidžabu in islamu. Zunanja dela neke muslimanke tako postanejo tudi instantno povabilo za obsodbe in napade na celoten ummet (na vse muslimane). Nikomur izmed nas se ni treba ukvarjati s problemi drugih ljudi, z obsodbami in napadi na njihovo čast in osebnost. Namesto tega bi se morali ukvarjati s stalno duhovno potjo k Allahu.

Ob koncu, nikomur se ni treba bati ene od zunanjih značilnosti islama, tj. hidžaba. Z našimi dejanji vplivamo na širjenje pozitivne slike o islamu, zato ne odbijajmo ljudi od vere, da tako ustvarjamo sovraštvo med nami. Muslimanske skupnosti bi morale skrbeti za priporočanje dobrega in preprečevanje širjenja zla ter prispevati k širjenju vzdušja dialoga z negovanjem ljubezni in spoštovanja med muslimani.

Avtor: Lobna Mulla

Prevedla: Layla Malus