Vprašanje: Esselamu alejkum. Nedavno sem brala o napakah v prevodu Korkut/Mlivo, trenutnih bosanskih prevodov Korana. Na primer (kot napaka), da se v Korkutu ne navaja, da se ''Allah nahaja iznad Arša'', temveč je (Korkut) prevedel, da je On (Allah) zavladal vesolju, kar je podobno sufijskemu učenju, da se Allah nahaja povsod in na vsakem mestu. Z druge strani… Prevod Mliva se vsebinsko ujema s prevodom Korana, ki se nahaja v bosanski izdaji Ibn Kesirjevega tefsirja (komentarja na pomen Korana). Zanima me, kateri prevod je ''pravilen''? Ali obstajajo še takšne ''napake'' in na splošno, komu naj človek verjame in v kolikor oseba uporablja prevode ajetov, kateremu (prevodu) naj sledi? Naj vas Allah nagradi.
(Ker je vprašanje tesno povezano s slovenskim prevodom pomena Korana od Erika Marajona (in drugih – Jelinčič), ga zato objavljamo na naši spletni strani (saj so napake iste). Članek je postavljen v kategorijo ''Islamske teme''.)
Odgovor:
Alejkumusselam.
Na samem začetku želim poudariti, da je pravilno reči PREVOD POMENA KORANA, ne pa prevod Korana (Kur'ana), saj se Kur'ana ne more prevesti. Seveda je to tema sama za sebe. Prevod Kur'ana (Korana) od Besima Korkuta je prenapolnjen z akaidskimi (dogmatičnimi) napakami, kot tudi z napakami, ki so povezane s šeriatsko terminologijo.
Glede druge vrste napak, bosanski jezik ni podoben drugim tujim jezikom, kot sta recimo angleški in francoski, saj je bosanski jezik prenapolnjen z arabskimi besedami, ki istočasno predstavljajo šeriatsko terminologijo. Kot so besede: ezan, ikamet, salat, takvaluk, ihsan, iman, hajz, zulum, kufr, nifak in podobno. Tisti, ki so prevajali Koran, so zanemarili to lastnost bosanskega jezika. Napake takšne narave so v prevodu Besima Korkuta številne, kot je recimo konstantno prevajanje besede ibadet kot ''klanjanje'', besede zalimi, kot ''neverniki'' in podobno, vendar so takšne napake zanemarljive v primerjavi z napakami akaidske tematike (dogmatične, oziroma napake, ki so povezane s samim islamskim verovanjem).
Kar se tiče napak v prevodu Besima Korkuta s strani akide (dogmatike), te napake v prevodu ne bi smele nikogar čuditi, saj je sam prevajalec uporabljal za osnovi tefsir (tolmač, komentar) Tefsir ''El-Keššaf'', ki je delo znanega mu'atezilskega1 učenjaka Zamahšerija. Njihova akaidska zabloda in odstopanja so splošno znana izobraženim muslimanom. Zaradi tega razloga je prevod Besima Korkuta prenapolnjen z velikimi akidetskimi odstopanji.
Prav tako je Besim, ko je hotel pobegniti od opisovanja Vzvišenega Allaha z lastnostmi, katere so značilne Njegovim stvaritvam – kar pa oni imenujejo TEDŽSIM (pripisovanje Vzvišenemu Allahu telesa, lahko rečemo tudi antropomorfizem), sledeč pri tem mu'atezilska napačna tolmačenja Allahovih lastnosti – padel v napačno tolmačenje ali negiranje lastnosti, s katerimi se je Vzvišeni Allah opisal v Kur'anu.2 Brez dvoma je omenjeno v nasprotju z akido Ehli sunneta wel Džemata (pravilno sunitsko dogmatiko).
Primeri napačnega prevoda so:
- Sura El-Fedžr (89. sura) 22. ajet (prevod Besima Korkuta – Marajon je očitno pobral prevod iz bosanskega prevoda, saj se popolnoma iste napake nahajajo v obeh prevodih): ''In ko pride ukaz tvojega Gospodarja'', pravilno pa je: ''In ko pride tvoj Gospodar''. (Originalni tekst Korana za tiste, ki znajo arabsko – tako lahko primerjate, kateri prevod pomena je bližji originalu: وَجَاءَ رَبُّكَ)
- Sura Ez-Zuhruf (43. sura) 82. ajet: ''Tisti, ki vlada vesolju'', pravilno pa je: ''Gospodar Arša''. (Original: رَبِّ الْعَرْشِ)
- Sura Er-Rahman (55. sura) 27. ajet: ''Ostaja samo tvoj Gospodar'', pravilno pa je: ''Ostaja obraz tvojega Gospodarja''. (Original: وَيَبْقَىٰ وَجْهُ رَبِّكَ)
- Sura El-Kasas (28. sura) 88. ajet: ''Vse bo propadlo razen Njega'', pravilno pa je: ''Vse bo propadlo razen Njegovega obraza''. (Original: كُلُّ شَيْءٍ هَالِكٌ إِلَّا وَجْهَهُ)
- Na vseh mestih v Koranu, kjer je omenjena beseda Arš, je uporabljena (v prevodu Besima) beseda Vesolje. Sura Taha (20. sura) 5. ajet: ''Milostni, ki upravlja vse vesolje'', pravilno pa je: ''Milostni, ki se je iznad Arša vzdignil''. (Original: الرَّحْمَٰنُ عَلَى الْعَرْشِ اسْتَوَىٰ)
- Vse ajete, v katerih piše ''Džennetski (Rajski) vrtovi, skozi katere tečejo reke'', je Besim prevedel kot ''Džennetski vrtovi, skozi katere bodo tekle reke'', saj po mu'atezilskem verovanju Džennet (Raj) in Džehennem (Pekel) še ne obstajata, tj. še nista ustvarjena. In tako naprej. (Original iz 2:25: جَنَّاتٍ تَجْرِي مِن تَحْتِهَا الْأَنْهَارُ)
Takšnih primerov je na stotine, četudi ne štejemo ponavljanja istih napak. Tisti, ki so izbrali in odobrili tiskanje tega prevoda, bodo za svoje dejanje odgovarjali pred Allahom.
Glede prevoda Mustafe Mliva, Džemaludina Čauševića in drugih je potrebno narediti raziskavo; meni niso znane podrobnosti. Tisto, kar lahko rečemo na tem mestu in v tej priliki, je, da je najzaupljivejše uporabljati prevod Korana, ki je pri nas stiskan v skrajšani verziji Tefsirja Ibn Kesirja z obveznostjo, da se prevod bere s primerjavo tefsirja in tolmačenja Ibn Kesirja. Tefsir Ibn Kesir je najzaupljivejši tefsir s strani islamske dogmatike (verovanja, akide); seveda po Tefsirju Ibn Džerirja Taberija. Tretje mesto po Tefsirju Ibn Džerirja Taberija (ki je na prvem mestu) in Tefsirju Ibn Kesirja (ki je na drugem mestu) zavzame Tefsir Begavija. Ve billahi tevfik.
Odgovoril: mag. Zijad Ljakić
(Opomba prevajalca: Če primerjate bosanski (in slovenski) prevod pomena Korana z angleškimi prevodi, boste videli, da se ujemajo s prevodom, ki se nahaja v Tefsirju Ibn Kesirja. Na žalost je bil Besim Korkut pod velikim vplivom mu'atezilskega učenja in je zaradi tega storil zgoraj omenjene drastične napake pri samem prevodu. Mi imamo spletno stran, kjer objavljamo korigiran prevod pomena, ki je bližji originalu. www.Koran.si)
Opombe:
1 – Mu'atezile so islamska frakcija (sekta). Pojavila se je pred samim koncem Umajidskega kalifata. Dobili so ime mu'atezile, ker je začetnik, Wasil ibn Ata, 'itezele (zapustil) učni krog islamskega učenjaka Hasana El-Basrija. Njihove lastnosti so, da zanikajo vse Allahove lastnosti, da verjamejo, da storilec velikega greha ni mu'min (vernik), niti kafir (nevernik), in da verjamejo, da je Koran ustvarjen. Njihova verovanja pretežno izhajajo iz grške filozofije, sami pa dajejo razumu prednost pred razodetjem (tj. tisto, kar ni logično (njihovem razumevanju), preprosto zanikajo in zavrnejo). Mnogi so ih označili za nevernike in heretike. Iz te sekte so se kasneje razvile še ešarije in maturidije, o katerih smo pisali tudi na našem spletnem portalu. Mu'atezile danes ne obstajajo, je pa potrebno omeniti, da se njihov madež, ki so ga pustili v islamskem svetu, čuti še danes.
2 – Praktičen primer mu'atezilskega napačnega sklepanja: "Bog je sebe v Koranu opisal z lastnostjo govora (kar pomeni, da Bog dejansko govori s svojim Božanskim govorom). Človek ima tudi lastnost govora (tj. človek tudi govori). Zato je potrebno zanikati lastnost govora in reči, da Bog ne zna govoriti." (Četudi Bog v Koranu pravi, da govori, kot je, na primer, direktno govoril z Mojzesom.) Mu'atezile (kot tudi današnje sekte takšnega kalibra) so pozabile, da govor Vzvišenega Allaha (Boga) ni v nobenem primeru enak govoru človeka. To pomeni, da je podobnost med Allahovim in človekovim atributom samo v samem terminu, medtem, ko pa je vsebinskost oz. kakovost tega atributa (lastnosti) popolnoma drugačna. To pomeni, da Allah ni nikakor podoben svojim stvaritvam. Prav tako so storili z drugimi Allahovimi lastnostmi, saj se jim je zdelo, da bodo Allaha primerjali z Njegovimi stvaritvami, v kolikor ga bodo opisali s kakršnokoli lastnostjo.
