Definicija
Kurban je ovca, ki se jo na Kurban-bajramsko jutro zakolje zaradi pridobitve Allahove bližine in naklonjenosti.
Utemeljenost kurbana
Zaklati kurban je sunne-wadžibe (praksa, ki je obvezna) za vsako muslimansko družino, katera je to zmožna storiti. Klanje kurbana je predpisano z besedami Vzvišenega: »…zato se moli k svojemu Gospodarju in obredno kolji živino (kurban)…« (108. sura, 2. ajet) in z besedami Muhammeda, naj je Allahov mir z njim: »Tisti, ki je zaklal (kurban) pred bajram-salatom (bajramsko molitvijo, namazom), naj ga ponovno zakolje!« (Muttefekun alejhi)
Od Ebu Ejjuba Ensarija, naj je Allah z njim zadovoljen, se pripoveduje, da je rekel: »V času Allahovega Poslanca je domačin klal kurban za sebe in za svoje sostanovalce.«1
(Tisti, ki boste (ta bajram) klali kurban (ali pa nameravate pooblastiti osebo, ki ga bo zaklala namesto vas), lahko to storite tudi preko nas. Cena posameznega kurbana je 95 € (v ceno je vključena tudi priprava mesa, razkosanje, klanje itd.). Kontaktna oseba je Hasib Bečić, tel.: 041-454-287)
Vrednost klanja kurbana
Klanje kurbana ima veliko vrednost. Omenjeno najbolje potrjujejo Poslančeve, naj je Allahov mir z njim, besede:
»Oseba ne more storiti na Kurban-bajram Allahu dražje delo od puščanja krvi (kurbana). Ona (tj. zaklana žival) bo na Sodnem dnevu prišla s svojimi rogovi, kopiti in runo (dlako). Kurbanska kri prispe hitreje do Allaha kot pa pade na tla. Zato se tudi vi radostite za kurban!«2
Ko je bil Poslanec Muhammed, naj je Allahov mir z njim, vprašan: »Kaj so kurbani?«, je odvrnil: »Sunnet (praksa) vašega očeta Ibrahima (Abrahama).« Ko je bil nadalje vprašan: »Kaj pa imamo mi od tega?«, je odvrnil: »Za vsako dlako imate po en sevab (dobro delo, nagrado).« Ko je bil nadalje vprašan: »Kaj pa je z 'runo'?«, je odgovoril: »Za vsako dlako rune po en sevab.«3
Smisel klanja kurbana
Smisel klanja kurbana se odraža v sledečih stvareh:
a) S klanjem kurbana se dosežeta Allahova bližina in naklonjenost. V tem smislu so tudi besede Vzvišenega: »…zato se moli k svojemu Gospodarju in obredno kolji živino (kurban)…« (108. sura, 2. ajet) »Reci: 'Moje molitve (salati oz. namazi) in moji obredi, moje življenje in moja smrt so resnično posvečeni Allahu, Gospodarju svetov, ki nima partnerja…« (6. sura, 162.-163.) Z obredi se tukaj misli na klanje kurbana, da bi se z njim pridobila Allahovo bližino in naklonjenost.
b) Oživlja se sunnet (praksa) vodje pravovernih, Allahovega bližnjega prijatelja in poslanca, Ibrahima (Abrahama), kateremu je Allah (v sanjah) ukazal, naj kot kurban žrtvuje svojega sina Išmaela (Ismaila). Ko ga je hotel žrtvovati, mu ga je Allah nadomestil z ovnom. V tem smislu so tudi besede Vzvišenega: »…in z velikim kurbanom smo ga odkupili.« (37. sura, 107. ajet)
c) Daje se višek mesa sosedom in siromakom.
d) Klanje kurbana predstavlja obliko zahvale Allahu za Njegove blagoslove, dane človeštvu v živini. V tem smislu so tudi besede Vzvišenega: »…jih pojejte. Nahranite tistega, ki ne prosi, in tistega, ki prosi. Tako smo vam jih podredili, da bi bili hvaležni. Njihovo meso in njihova kri se ne bosta dvignila h Allahu, z iskrenostjo opravljena dobra dela pa se bodo dvignila k Njemu.« (22. sura, 36.-37.)
Predpisi, ki so povezani s kurbanom
a) Starost kurbana
Da bi lahko zaklali ovco kot kurban, mora biti stara blizu enega leta.
Koza mora v tem primeru napolniti leto dni starosti in vstopiti v svoje drugo leto, govedo mora napolniti dve leti in vstopiti v tretje, kamela pa mora napolniti štiri leta in vstopiti v svoje peto leto življenja. Allahov Poslanec, naj je mir z njim, je v tem smislu dejal: »Kot kurban koljite samo odrasle (zrele) živali, le če vam je take težko najti. V tem primeru lahko zakoljete tudi enoletno ovco. June z dvema letoma se računa kot odraslo govedo.« (zabeležil Muslim)
b) Zdravje in fizična pravilnost kurbana
Kot kurban se lahko zakolje samo tista žival, ki je popolnoma zdrava in brez kakršnihkoli fizičnih defektov. To pomeni, da žival, ki je namenjena za kurban, ne sme biti slepa, hroma, izvlečenega rogu ali ušesa iz korena, bolna ali preveč mršava. V skladu z omenjenim so tudi besede Muhammeda, naj je Allahov mir z njim: »Kurban ne sme biti: izrazito slep, izrazito bolan, izrazito hrom ali izrazito mršav, da se na kosteh ne more otipati mesa.« (zabeležil Muslim)
c) Najboljša žival za kurban
Kot kurban je najbolje (ne pa nujno) zaklati ne-potolčenega rogatega ovna blede dlake z rjavimi progami okrog oči in nogah. To pa zato, ker je, kot to pripoveduje Poslančeva žena, Aiša, naj je Allah z njo zadovoljen, takega ovna najraje jedel in kot kurban klal Allahov Poslanec. Dejala je: »Glasnik vere, naj je Allahov mir z njim, je najraje kot kurban zaklal rogatega ovna, rjavega izpod trebuha, rjavih nog in temnorjavega okrog oči.«4
d) Čas klanja kurbana
Čas klanja kurbana nastopi zjutraj, po opravljenem bajram-namazu. Kurban, ki je zaklan pred opravljanjem kurban-namaza, v nobenem primeru ne more biti pravilen. To potrjujejo tudi Poslančeve, naj je Allahov mir z njim, besede: »Kdor zakolje kurban pred bajram-namazom, ga je zaklal zaradi sebe. Kdor pa ga zakolje po molitvi, je opravil pravo žrtev in storil pravi muslimanski običaj.« (zabeležil Buhari)
V kolikor nekdo ne uspe zaklati kurbana na prvi dan Bajrama, lahko to stori na drugi pa tudi na tretji, ker se od Allahovega Poslanca pripoveduje, da je rekel: »Vsi dnevi prinašanja tekbirjev (ejjamu-t-tešrik) so za klanje (kurbana).«5
e) Kaj je ob klanju kurbana mustehab (pohvalno) storiti?
Ob klanju kurbana je lepo (mustehab) obrniti kurban proti Kibli in zrecitirati: Inni wedždžehtu wedžhije lillezi fetare-s-semawati we-l-erda hanifen we ma ene mine-l-mušrikin (6. sura, 79. ajet) Inne salati we nusuki we mahjaje we memati lillahi rabbi-l-'alemin! La šerike lehu we bizalike umirtu we ene ewwelu-l-muslimin (6. sura, 162.-163.) / »Svoj obraz, kot pravi vernik, obračam k Njemu, ki je ustvaril nebo in Zemljo. Ne sodim med tiste, ki imajo druge za Njemu enake! Moje molitve (salati oz. namazi) in moji obredi, moje življenje in moja smrt so resnično posvečeni Allahu, Gospodarju svetov, ki nima partnerja; to mi je ukazano in jaz sem prvi musliman.«
Preden prekoljemo kurban moramo reči: Bismillahi6, Allahu ekber! Allahumme haza minke we leke! (Prevod: V imenu Allaha! Allah je največji! Allah, to je od Tebe in za Tebe!)
f) Pooblastiti nekoga drugega za klanje kurbana
Najbolje je (mustehab), da vsak posameznik svoj kurban zakolje sam. Kljub temu so vsi islamski učenjaki mnenja, da se klanje kurbana lahko zaupa drugi osebi in da je kurban, zaklan na takšen način, popolnoma pravilen.
g) Razdelitev kurbanskega mesa
Mustehab je kurbansko meso razdeliti na tri dele:
- del za potrebe domačih (sostanovalcev)
- podeliti del kot miloščino siromakom
- pokloniti del prijateljem (in sosedom).
V tem smislu so tudi Poslančeve, naj je Allahov mir z njim, besede: »Jejte, shranite in razdelite!« (Muttefekun alejhi)
Dovoljeno je vso kurbansko meso razdeliti kot sadako (miloščino) ali pa ga vso zadržati za potrebe družine in ga sploh ne deliti.
h) Plačilo mesarju (klavcu)
Mesarju se za trud ne more plačati s kurbanskim mesom, ker se od Alija, naj je Allah z njim zadovoljen, pripoveduje, da je rekel: »Allahov Poslanec, naj je mir z njim, me je zadolžil, da se pobrigam o njegovih kurbanih (kamelah), ukazujoč mi, naj razdelim njihovo meso in kože in naj od tega nič ne dajem klavcu, in dodal: 'Mi bomo dali od nas!'« (Muttefekun alejhi)
i) Ali je ovca kot kurban dovolj za vse sostanovalce (družinske člane)?
Za vse družinske člane, ne glede na njihovo število, je dovolj kot kurban zaklati samo eno ovco. Dokaz za to so Ebu Ejjubove, naj je Allah z njim zadovoljen, besede: »V času Allahovega Poslanca je domačin klal kurban za sebe in za svoje sostanovalce.«
j) Čemu se mora tisti, ki je nameril zaklati kurban, izogibati?
Za tistega, ki je nameril zaklati kurban, je zelo nezaželeno, da si ostriže lase ali skrajša nohte od začetka meseca zu-l-hidždžeta in vse, dokler ne zakolje kurbana, ker je Allahov Poslanec, naj je mir z njim, rekel: »Ko zagledate mlaj meseca zu-l-hidždžeta, se ne dotikajte - v kolikor želite zaklati kurban -vaših las ali nohtov, vse dokler ne zakoljete kurbana.« (Muttefekun alejhi)
k) Poslančevo, naj je Allahov mir z njim, klanje kurbana za svoj Ummet (muslimane)
Tudi tisti muslimani, ki niso zmožni zaklati kurbana, bodo imeli nagrado, kot da so ga zaklali, ker je Allahov Poslanec, naj je mir z njim, ob klanju nekega ovna rekel: »O Allah, to je od mene in od mojih sledilcev, ki ne zakoljejo kurbana.«7
1 - Hadis je zabeležil Tirmizi in rekel, da je sahih (verodostojen).
2 - Hadis sta zabeležila Ibn Madže in Tirmizi. Tirmizi ga je ocenil za hasen-garib.
3 - Zabeležila sta ga Ibn Madže in Tirmizi, ki pravi, da je hadis hasen (dober).
4 - Zabeležil Tirmizi in rekel, da je sahih.
5 - Hadis je zabeležil Ahmed v Musnedu. Hadis ima neke sporne elemente. Podobna pripovedovanja se pripovedujejo tudi od Alija in Ibn Abbasa, naj je Allah z njima zadovoljen, kot tudi od drugih ashabov. Malik in Ebu Hanife sta mišljenja, katero se navaja tudi v pripovedovanju od Omerja in Ibn Omerja, naj je Allah z njima zadovoljen: »S klanjem kurbana se ne more dlje odlašati od tretjega dneva Bajrama.«
6 - Omeniti Alahovo ime je vadžib (obvezno), ker je Vzvišeni rekel: »Ne jejte živali, zaklanih brez omembe Allahovega imena.« (6. sura, 121. ajet)
7 - Zabeležili Ahmed, Ebu Dawud in Tirmizi
Iz knjige: Minhadžu-l-muslim (Pot pravega muslimana), šejh Ebu Bekr Džabir el-Džezairi, 4. poglavje: Islamski obredi, 14. podpoglavje: O kurbanu in akiki
prevod: Alim Hasanagić
