Saturday, Dec 21st

Last update02:14:18 PM GMT

You are here:

Ebu Hanife in razprava z bizantinskim učenjakom

E-pošta Natisni PDF

ebu-hanife-modrostRazprave med muslimanskimi in nemuslimanskimi intelektualci v prvih stoletjih islama niso bile redek pojav. Eno tako razpravo je v času imama Ebu Hanife sprožil bizantinski vladar. Enega izmed svojih najboljših intelektualcev je s tremi vprašanji poslal v Kufo. Tedanji kalif je seveda islamske učenjake spodbujal, da se razpravljajo, vendar si mnogi tega niso upali. Edini, ki se je spustil v to razpravo, je bil islamski učenjak Ebu Hanife (Nu'man ibn Sabit Ebu Hanife, živel v 8. stoletju (1. In 2. stol. hidžretskega koledarja)).

Te razprave so bile javne in so jim bili navzoči številni radovedneži. Ko je Ebu Hanife vstopil v dvorano, ki je bila predvidena za debato, je zagledal bizantinskega učenjaka, ki je sedel na sedežu, podobnem prestolom, ki so bili v tistem času namenjeni pomembnim članom družbe.

Ebu Hanife se mu je približal in mu dejal: ''Ste vi spraševalec?''

Bizantinski učenjak je potrdil. Nato mu je Ebu Hanife rekel, naj vstane z mesta, na katerem je sedel, saj je le to namenjeno tistim, od katerih se išče odgovore, ne pa tistim, ki jih iščejo. Bizantinec se je brez pripomb umaknil, na kar se je Ebu Hanife usedel na to mesto in ponudil svojemu sogovorniku, naj prične z vprašanji.

''Kaj je bilo pred Bogom?'' se je glasilo prvo vprašanje.

Ebu Hanife mu je namesto odgovora odvrnil z vprašanjem: ''Se spoznate na matematiko!?''

Sogovornik mu je z začudenjem pritrdil.

Ebu Hanife  ga je ponovno vprašal: ''Ali obstaja vrstna številka pred številko ena!?''

Bizantinec je odvrnil: ''Ne! To število je prvo in pred njim ni nobenega števila.''

Nato mu je Ebu Hanife rekel: ''Če pred številko ena ni nič, le kako je lahko nekaj pred Enim in Edinim Allahom!?''

Drugo vprašanje Ebu Hanifinega sogovornika se je glasilo: ''Točno na katerem mestu se nahaja Bog in točno v kateri smeri?''

Ebu Hanife ga je zopet vprašal:

''Reci mi, ko prižgeš svečo, na katero stran le-ta meče svetlobo?''

Bizantinec je odvrnil: ''Povsod enako.''

Potem mu je Ebu Hanife rekel: ''Če v primeru sveče, ki jo je naredil Allahov sluga - človek, ne moreš določiti, na katero stran meče svojo svetlobo, kako bi potemtakem to šele lahko naredili s Stvarnikom in Gospodarjem nebes in zemlje in vsega ustvarjenega!?''1

Nato je bizantinski predstavnik zastavil še tretje, zadnje vprašanje, ki se je glasilo:

''Kaj Bog počne v tem trenutku?''

Ebu Hanife mu je mirno odgovoril: ''Meče dol s prestola nevernike, kakršni ste vi, in jih ponižuje, vernike, kakršen sem jaz, pa povzdiguje in jim povečuje ugled.''

Z zadnjim odgovorom se je bizantinski učenjak odpravil in se poražen vrnil v svojo domovino.

Zelo pomembno je omeniti dejstvo, da je bil takrat, kot navaja El-Hatib el-Havarizmi, Ebu Hanife le mladenič in da je bila to le kaplja v morju njegovega bodočega znanja in modrosti.

prevod: Nasiruddin

1 - Ta izjava še zdaleč ne namiguje na to, da je bil imam Ebu Hanife mnenja, da se Allah nahaja vsepovsod ali pa nikoder, temveč je to odgovor na točno določeno geografsko mesto in smer. Kot vemo, je Allah iznad Svojih stvaritev, iznad Arša, ločen od materialnega sveta, kljub temu pa prisoten s svojim znanjem, vidom, sluhom pri Svojih stvaritvah. To je bilo verovanje tudi imama Ebu Hanife. Več o tem v videu Govor našega imama Ebu Hanife o Allahovem vzdigu (istiva) iznad Arša in o knjigi, katero naj bi napisal Ebu Hanife, z naslovom Fikhul-Ekber.