''Ko so me imeli drugi za lažnivca, mi je ona verjela, ko so me drugi zavračali, mi je ona nudila pomoč. Ona mi je rodila otroke.'' - s temi besedami je Muhammed, s.a.w.s., opisal svojo prvo ženo in mater vseh vernikov – Hatidžo, r.a.
Njeno ime je Hatidža, hči Eseda bin Abdul Uzza bin Kusaj el Kurejšijje el Esedijje. Njena mati je bila Fatima bint Zaida el Amirijje.
Hatidža je bila prva, ki je verjela v poslanstvo Muhammeda, s.a.w.s., ga podpirala in spodbujala. Od njega je bila starejša petnajst let. Je ena od tistih žena, ki so dosegle popolnost verovanja. Hatidža je bila sestrična od Vereke bin Nevfela – pripadnika prvotnega krščanskega učenja in enega najbolj učenih ljudi v Mekki tistega časa. Izhajala je iz ugledne in bogate družine.
Hatidža - pred islamom
Rojena je 68 let pred Hidžro. Po arabskem običaju se je poročila zelo mlada. Njen prvi mož je bil Ebu Haleh en Nebbaš bin Zurareh. Imela sta dva sinova – Hala in Hinda. Ebu Haleh je po nekaj letih zakona umrl in Hatidža je ostala sama s sinovoma. Zapustil ji je veliko bogastvo. Hale in Hind sta živela skupaj s Hatidžo in Poslancem, s.a.w.s., kateri ju je vzgojil. Oba sta sprejela Islam in posredovala hadise Božjega Poslanca, s.a.w.s. Znano je, da je Hind sodeloval v nekaterih velikih bitkah Islama. Oba sta bila ponosna na to, da ju je Poslanec, s.a.w.s., vzgajal skupaj z Zejnebo, Rukajjo, Ummu Kulsum, Fatimo, Alijem in Zejdom – naj je Allah, s.w.t., zadovoljen z njimi!
Hatidža se je po Ebu Halehovi smrti poročila z Atikom bin Aiz el-Mahzumijem, s katerim je imela hčerko Hindo, katera se je pozneje poročila s svojim bratrancem Safijjem bin Umejje bin Aiz el-Mahzumijem. Po teh dveh zakonih so jo snubili mnogi znani in ugledni Kurejšiji. Ker se je želela posvetiti vzgoji otrok in trgovini, jih je vse zavrnila. Tako, kot je bila uspešna pri vzgoji svojih otrok, je bila zelo uspešna tudi pri trgovanju. Za trgovanje je najela zaupljive ljudi, ki so delali za njo.
Ko je slišala za Muhammedovo, s.a.w.s., poštenost in uglednost, ga je izbrala za posrednika v trgovanju, s katerim se je ukvarjala. Kot pomočnika je z njim na pot v Sirijo poslala mladeniča po imenu Mejsera. Muhammeda, s.a.w.s., je izbrala, ker so ji ga drugi predstavili kot poštenega in pravičnega mladeniča. Plačala mu je še enkrat več kot drugim.
Ko sta (Muhammed, s.a.w.s., in Mejsera) se s karavano vrnila, so ugotovili, da je bilo trgovanje uspešno, kot še nikoli prej. Muhammed, s.a.w.s., je prodal vse blago, ki ga je odpeljal s seboj v Sirijo, in zaslužil še enkrat več kot kateri koli drugi trgovec. V Siriji je kupil stvari, katere je smatral, da so potrebne in koristne za Mekko. Ko so se vrnili, je Mejsera govoril o Muhammedu, s.a.w.s., njegovem vedenju in njegovem dojemanju.
Poroka s Poslancem, s.a.w.s.
Mejsera, ki je bil z Muhammedom, s.a.w.s., je videl številna dobra dela, lepo vedenje in blagoslov na potovanju. Uvidel je tudi očiten dobiček pri trgovanju. Prav zaradi teh zadev mu je bil Muhammed, s.a.w.s., zelo pri srcu. Na poti do Šama je Muhammed, s.a.w.s., da bi se spočil, stopil v senco nekega drevesa. V bližini tega drevesa je bila hiša nekega zelo pobožnega človeka.
Ta je stopil k Mejseri in ga vprašal: ''Kdo je tisti človek?''
''Neki Kurejš iz Harema.''
Na to mu je ta človek – Nestor – rekel: ''Pod tistim drevesom ni počival nihče drug kot poslanci!''
Mejsera je opazil dva angela, ki sta ščitila Muhammeda, s.a.w.s. Po vrnitvi v Mekko je Mejsera odhitel k Hatidži in ji povedal o veselih novicah.
Ko ji je vse povedal, mu je ona odvrnila: ''Pokaži mi od kod (Muhammed) prihaja!''
V daljavi je zagledala karavano in videla, da so nad njo oblaki, ki jo ščitijo pred žgočim soncem. To je še povečalo njeno vznemirjenost in ji privezalo srce za tega posebnega mladeniča.
Ko je Muhammed, s.a.w.s., prispel do nje, ji je govoril o trgovanju, poti in stanju karavane. Takoj, ko je Muhammed, s.a.w.s., odšel, se je Hatidža pogovorila s svojo prijateljico Nufejso, katera se je prostovoljno ponudila, da bo govorila z Muhammedom, s.a.w.s. Nufejsa je nato odšla k njemu in ga vprašala, zakaj se ne poroči, on pa ji je odgovoril, da nima sredstev za poroko.
Nato mu ona reče: ''Kaj pa če bi dobil sredstva in bi ti se ponudil zakon, v katerem je lepota, bogastvo, ugled in obilje – mar ne bi privolil?''
''Kdo je ona?'' - je vprašal.
''Hatidža.'' - odgovori Nufejsa.
''Kako bi meni pripadel tak zakon?'' - vpraša Muhammed, s.a.w.s.
''To prepusti meni.'' - je odgovorila.
''Z moje strani – jaz se strinjam.'' - je rekel Muhammed, s.a.w.s..
Nufejsa je odšla k Hatidži in ji povedala to veselo novico. Hatidža je naročila, naj Muhammed, s.a.w.s., pride k njej.
Ko je prispel, mu je rekla: ''Sin mojega strica, rada te imam, ker sva sorodnika in ker si vedno v sredini in ker se ne prikloniš nikomur zaradi ničesar. Rada te imam zaradi tvoje zaupnosti, lepote tvojega značaja in tvojega iskrenega govora.''
Nato ga je vprašala, če bi se z njo poročil. Zmenila sta se, da bo ona govorila s svojimi strici, on pa s svojimi. Poroka je kmalu prišla in dogovorjeni mehr – poročno darilo – je bil 20 ženskih kamel. Zanimivo bi bilo omeniti tudi to, da avtorji življenjepisa navajajo, da je tudi Halima es-Sa'dijja – Muhammedova, s.a.w.s., mati po mleku – njegova dojilja – prišla na to poroko. Po poroki se je k svojemu plemenu vrnila s štiridesetimi ovcami, katere je dobila kot darilo od plemenite neveste, katera je bila zaradi poroke presrečna.
Zakon El-Emina in Et-Tahire
Začelo se je njuno srečno zakonsko življenje. Hatidža je bila pozorna, predana, plemenita soproga, Muhammed, s.a.w.s., pa je bil vzoren soprog. Živela sta v Hatidžini hiši in nadaljevala s trgovino. Hatidža je kmalu rodila sina Kasima, po katerem so Muhammeda, s.a.w.s., imenovali Ebu Kasim – Kasimov oče, Hatidžo pa Ummu Kasim – Kasimova mati. Rodila je še druge otroke: Zejneb, Rukajjo, Ummu-Kulsum, Fatimo in Abdullaha. To pomeni, da sta v približno petnajstih letih zakona Hatidža in Muhammed, s.a.w.s., od Allaha, s.w.t., dobila v dar in v skušnjavo šest otrok. Skušnjava pravimo, zato ker je Allah, s.w.t., kmalu po njihovem rojstvu k sebi vzel Kasima in Abdullaha – umrla sta, ko sta bila še zelo majhna.
Muhammed, s.a.w.s., je imel navado, da se enkrat letno oddalji od vseh – tudi od svoje družine. Za en mesec bi odšel v pečino Hira, da bi služil Gospodarju – Enemu in Edinemu – in da bi se odtujil od prebivalcev Mekke in njihovih božanstev, strasti in obsedenosti. Hatidža je podpirala svojega soproga. Včasih je bila v skrbeh zaradi njega in zato je skrivaj pošiljala koga, da bi ga čuval od tistih, ki bi mu želeli škodovati.
Muhammed, s.a.w.s., je v stanju osamitve ostal toliko časa, kolikor je Allah, s.w.t., hotel, da ostane, nato pa mu je nekega Ramadana Allah, s.w.t., poslal angela Džibrila, a.s., z Objavo. Dobil je prvo objavo poglavja ''Alek'', nato pa je odhitel domov zaradi strahu, ki ga je občutil.
Zgodaj zjutraj je prišel domov in govoril: ''Pokrijte me, pokrijte me!''
Potem, ko je Muhammed, s.a.w.s., opisal Hatidži, kar je doživel, je ona rekla: ''Ebu-Kasim, Allah te čuva! Sin mojega strica, veseli se! Pri Tistem, v Čigavi roki je moja duša, upam, da si ti poslanec tega naroda. Pri Allahu, s.w.t., On te ne bo nikoli ponižal... Ti skrbiš za družinske vezi, govoriš iskreno in samo resnico, pomagaš tistim, ki pomoč potrebujejo, boriš se za resnico in pravico vseh tistih, katerim ona pripada...''
Po teh spodbujajočih besedah se je Muhammedovo, s.a.w.s., srce pomirilo. Njegova žena mu je verjela in ga podpirala v tistem, kar mu je bilo dostavljeno od Gospodarja svetov! Ko sta odšla k Vereki, jima je on potrdil, da je tisto, kar je Muhammed, s.a.w.s., doživel, objava od Vzvišenega Allaha, in povedal, da je praksa vseh poslancev, da jih njihov narod preganja in se bori proti njim. Ta napoved se je kmalu uresničila – potem ko je Allah, s.w.t., Svojemu Poslancu, s.a.w.s., objavil: ''O, pokriti! Vstani in opominjaj! Slavi svojega Gospodarja! Očisti svoja oblačila in ogibaj se malikov! Ne ugovarjaj zaradi miloščine, misleč, da je obilna! Trpi za svojega Gospodarja!'' (Kur'an - prevod iz poglavja Pokriti, 1 – 7)
Poslanec, s.a.w.s., se je odzval na ta ukaz in takoj začel s propagiranjem Islama. Kot mu je bilo napovedano – zaradi njegovega pozivanja v Islam ga je njegov narod napadal in preganjal. Hatidža, r.a., je prav tako pozivala v Allahovo vero. Prvi ''plodovi'' njenega pozivanja v Islam so se pokazali v sprejemanju Islama njenih hčera, njenega služabnika, Zejda..., naj bo Allah, s.w.t., z njimi zadovoljen. Hatidža, r.a., je na poti resnice veliko preživela. Z lastnimi očmi je gledala Sumejjine smrtne muke – prvi šehid v Islamu. Gledala je vsa mučenja in jih tudi sama doživljala. Gledala in doživljala je muke svojega soproga, otrok, Muslimanov... Z Muslimani je bila tri leta v težki izolaciji – bil pa je tudi čas, ko so Muslimani jedli samo rastline in palmine liste. Po tej težki blokadi in izolaciji Muslimanov od strani mnogobožcev je Hatidža v svojem 65. letu starosti zbolela. Med njeno boleznijo so ob njej vedno bili Muhammed, s.a.w.s., Fatima in Ummu Kulsum, r.a. Hatidža, r.a., je umrla v mesecu Ramadanu – tri leta pred Hidžro, še preden je bilo ukazanih pet dnevnih molitev. Allah, s.w.t., je ukazal Svojemu Poslancu, s.a.w.s., naj jo razveseli z novico, da jo čaka hiša v Džennetu (Raju).
Poslanec, s.a.w.s., se je z njo poročil s svojimi 25 leti, ko je ona bila stara 40 let. V času pred Islamom je imela vzdevek Et-Tahira (Čista). Poročena sta bila 25 let. Pokopana je v mestu Hudžun.
Njene vrednote in priznanja
Bila je prva soproga Božjega Poslanca, s.a.w.s. Muhammed, s.a.w.s., ni bil poročen z nobeno pred poroko z njo in tudi v času njenega življenja ni bil poročen s še eno žensko.
Kot smo že omenili, je ona prva oseba, ki je sprejela Islam. Za njo sta Islam sprejela Ebu Bekr, r.a., in Ali, r.a.
Preneseno je, da je Poslanec, s.a.w.s., rekel: ''O Hatidža, Džibril te pozdravlja!''
Muslim v posebnem poglavlju o Hatidžinih, r.a., vrednotah posreduje od Ebu Hurejre, r.a.: ''Nekoč je k Poslancu, s.a.w.s., prišel Džibril in mu rekel: 'K tebi prihaja Hatidža in ti nosi nekaj hrane in vode. Ko pride k tebi, ji prenesi pozdrave od njenega Vzvišenega Gospodarja in od mene in jo razveseli z Džennetom, v katerem ne bo hrupa in ropota!'''
Ko bi Poslanec, s.a.w.s., zaklal ovco, bi en del poslal tudi Hatidžinim prijateljicam.
Na Allahovi poti ni skoparila s svojim bogastvom, ampak ga je vsega temu posvetila. Ona je ena najboljših žena tega sveta. Bila je izrazito pametna, plemenita in ponosna. Poslanec, s.a.w.s., je to vedno povdarjal pred drugimi soprogami – materami vernikov – do te mere, da je Aiša, r.a., rekla, da ni bila ljubosumna na nobeno ženo, kot je bila na Hatidžo, r.a., zato ker jo je pogosto omenjal.
Enkrat je Poslanec, s.a.w.s., govoril o Hatidži, r.a., o njenih lastnostih in prosil Allaha, s.w.t., za njo toliko časa, da je Aiša, r.a., iz ljubosumja rekla: ''Allah ti jo je zamenjal z boljšo in mlajšo od nje!''
Zaradi teh besed se je Poslanec, s.a.w.s., zelo razjezil in rekel: ''Kaj si rekla?! Ona je verjela v mene, ko so me drugi imeli za lažnivca, ko so me drugi zavračali, mi je ona ponudila pomoč in ona mi je rodila otroke!''
Poslanec, s.a.w.s., en mesec ni prišel k Aiši, r.a.
Aiša, r.a., je prosila Allaha, s.w.t.: ''Dragi Allah, če od Poslanca, s.a.w.s., odstraniš to jezo, jo ne bom nikoli več omenila kot slabo žensko.''
Prav tako je zapisano, da je Poslanec, s.a.w.s., rekel: ''Najuglednejše ženske v Džennetu so Merjema – Isaova a.s. mati, Asija – faraonova žena, Hatidža, r.a., in Fatima –Muhammedova s.a.w.s. hči!''
Poslanec, s.a.w.s., je tudi rekel: ''Nisem spoznal boljšega prijatelja od Hatidže. Ko sva se jaz in moj spremljevalec vračala od trgovanja, je bila pri njej vedno – posebej za naju – pripravljena gostija.''
Prevedla in priredila: Ilma
