VZGOJA TISTEGA, KI IŠČE ZNANJE

V mesecu Ramadanu smo se dolžni približati Allahu in Njegovi veri. Eden izmed načinov je ta, da iščemo znanje. Tisti, ki išče znanje, mora vedeti, da mu je Allah predpisal ibadet (obredi, ki jih opravljamo da bi se pokorili Allahu), a ibadeta ni brez znanja. Vernik išče znanje, da uniči neznanje in da Vzvišenemu Allahu služi na način, katerega je sam Allah predpisal. Nekaj nasvetov tistim, ki iščejo znanje:

1. Tisti, ki išče znanje, se mora kolikor le more izogibati vsega, kar ga pri tej misiji ovira. Zato je nekdo pravilno rekel: »Znanje ti ne bo dalo dela sebe, če se mu ne boš popolnoma predal.«

2. Oseba mora očistiti dušo od slabih dejanj in lastnosti, ker je znanje ibadet srca. Tako kot namaz (molitev), v katerem sodelujejo samo zunanji organi, ni pravilen, dokler se ne odstrani zunanja nečistoča in ne vzame abdest (versko umivanje, ki je potrebno za opravljanje molitve (namaza)), tako tudi oživljanje srca z znanjem ni pravilno, dokler se človek ne očisti slabega obnašanja in slabih lastnosti.

3. Oseba ne sme oholo postopati do znanja, ampak mora biti ponižna do svojega učitelja in prepustiti stvar v njegovih rokah. Ibn Abbas r.a. je rekel: »Bil sem ponižen, ko sem iskal znanje, a potem sem postal ugleden in iskan.«

4. Tisti, ki išče znanje, mora paziti, koga bo izbral za učitelja, ker se lahko uči samo od tistega, ki je za to popolnoma kvalificiran, čigar vera je dokazana, znanje potrjeno in spoštovanje čuvano. Zato so Muhammed ibn Sirin, Malik ibn Enes in drugi častni predhodniki imeli običaj reči: »To znanje je vera,  zato pazite od koga vero jemljete!«

5. On(a) se mora spoštljivo obnašati do svojega učitelja, ker mu je on najbližji, od katerega bo jemal znanje. Nekoč so posamezni učenjaki – ko so odhajali k svojemu učitelju – podelili sadako (prostovoljna miloščina ki jo dajemo revežem) in zaprosili: »Bog, skrij od mene napake mojega učitelja in ne dopusti, da me zgreši blagost njegovega znanja!« Šafijin večni prijatelj er-Rabi (Allah se jima usmili) je rekel: »Nikoli si, zaradi spoštovanja do Šafije (dokler je gledal v mene), nisem upal napiti vode.« Od 'Ali b. Ebu Taliba se prenaša, da je rekel: »V dolžnosti do učitelja spada tudi to, da druge pozdraviš po običaju, a njega posebno,in sicer tak da se usedeš pred njega, da s svojo roko ne kažeš pred njim, da z očesom ne namiguješ, da pred njim ne govoriš: 'Ta in ta je rekel drugače, kot ti govoriš', da pred njim nobenega ne opravljaš …«

6. Učenec se prav tako mora truditi, da se konstantno uči in da ves svoj razpoložljiv čas, kar se da bolje izkoristi. Ni se potrebno zadovoljiti z malim, če se lahko doseže več. Ni se potrebno preobremenjevati s tem, kar ni mogoče doseči. Učenec se mora potruditi, da se vedno nekaj novega nauči, ko je zaposlen ali ne, dokler je telesno stabilen, dokler ga pomnjenje dobro služi, dokler ima malo obveznosti, dokler je brezposeln in dokler pričakuje višji položaj. Zato je imel prav Omer b. el-Hatab, ko je rekel: »Učite se preden postanete poglavarji, ker ko postanete poglavarji, katere bodo drugi poslušali, se zaradi položaja in številnih obveznosti ne boste mogli več učiti.« V tem smislu so Šafijine besede: »Uči se, preden prideš na visok položaj, ker ko prideš na visok položaj, ni več časa za učenje!«

Prosim Allaha, da se okoristimo z omenjenimi besedami in se konstantno nekaj novega naučimo!

Alim Hasanagić