Vsi smo Ademovi (Adamovi), Adem je pa od zemlje

Imam el-Bejheki je prenesel od Džabira, r.a., da je Poslanik Muhammed, s.a.w.s., imel pridigo in da je rekel: »O ljudje, vaš Gospodar je en, vaš oče je tudi en. Nima prednosti Arabec nad ne-Arabcem, niti ne-Arabec nad Arabcem, niti rdeč nad črnim, niti črn nad rdečim, razen v pobožnosti..«

V drugem hadisu, katerega prenašata Ebu Davud in Tirmizi, Bejheki ga pa smatra za dobrega, Poslanik Muhammed, s.a.w.s., pravi: »Ljudje do sinovi Adema (Adama), Adem je pa od zemlje.«

ISLAM JE PREHITEL VSE CIVILIZACIJE IN REVOLUCIJE

Spoštovani bralci. Mnogo preden je svet slišal za francosko in druge revolucije, ter štirinajst stoletij preden je »zahod« spoznal princip enakosti, je prišel Islam, odredil splošno človeško enakost in pozval vse ljudi k temu božanskemu sporočilu.

»O ljudje! Ustvarimo vas iz enega moža in ene žene. Delimo vas na ljudstva in plemena, da bi se spoznali. Pri Allahu je najvišji tisti, ki se Ga najbolj boji. Allah resnično vse ve in nič Mu ni skrito!«

(49. sura, 13. ajet)

Torej, ni razlike med rasami in nacijami ljudi. Islam spoštuje človeka ne glede na to, iz katerega dela sveta prihaja, iz katere klase in skupine ljudi. Vsi ljudje smo enaki, verniki pa smo med sabo bratje. Bogataš nima nobene prednosti pred siromakom, niti siromak pred bogatašem, ampak mora biti vsak pravičen do drugega ne glede na njun status v družbi. To velja tudi za človeka druge vere, saj različnost religije ne razveljavlja humanosti.

V Islamu ima vsako človeško bitje svoje mesto in svetost. Ljudje smo drugačni po rasi in poreklu. Nekdo je Arijec, nekdo Semit (pripadnik semitskih narodov), nekdo je Hamit (pripadnik hamitskih narodov), Arabec in ne-Arabec. Drugačni smo glede na ugled; nekdo pripada ugledni družini, nekdo povprečni družini. Ljudje smo drugačni tudi glede bogastva; nekdo je bogat, nekdo siromašen, tretji pripada srednjemu sloju. Drugačni smo glede na zaposlitev in funkcije; nekdo je vladar, nekdo je navaden državljan; nekdo je inženir, nekdo navaden fizičen delavec; nekdo je univerzitetni profesor, nekdo je vratar pred vstopom na univerzo. Ampak ta drugačnost ne dela človeške vrednosti nekoga večje od vrednosti drugega. Na to ne more vplivati njegova rasa, barva, poreklo, bogastvo, poklic, klasa, funkcija, niti katero drugo merilo. Človeška vrednost je enaka za vse. Vsak, ki pripada človeški vrsti, je enak drugemu človeku, kakor so enaki zobje na glavniku.

ISLAMSKA NAČELA SO OPAZNA V STVARNOSTI

Islam se ni zadovoljil s teoretično trditvijo enakosti, niti z ustanovitvijo take ideologije, ampak je s predpisi in učenjem to v praksi potrdil. Idejo je prenesel na otipljivo stvarnost.

LJUDJE SMO ENAKI V OBREDOSLOVJU IN ZAKONIH

V to spadajo zakonski obredi, katere je Islam predpisal in jih naredil za praktične pogoje v veri. V mošeji, kjer se klanja džuma-namaz (petkova molitev), se oblikuje praktična enakost in izenačijo se vse odlike, po katerih smo ljudje sicer drugačni med sabo. Tako lahko kdorkoli odide v mošejo in sede v prvi saff (vrsto), pa tudi če ni bogat in ne uživa velikega ugleda. Če pogledaš v saff (vrsto) Muslimanov, najdeš v njemu, kako bogataš stoji poleg siromaka, učenjak poleg nepismenega, uglednež poleg navadnega meščana, vladar poleg njegovega pomočnika - brez razlike med njimi. Pred Allahom, s.w.t., smo vsi enaki. Vsi stojimo pred Allahom, s.w.t., se Mu klanjamo in delamo sedždo. Vsi imamo isto smer (kiblo), enega Gospodarja in se klanjamo za enim voditeljem (imamom).

V Sveti zemlji, kjer se opravlja obred hadždža in umre, je enakost dosežena na opazen način. Enakost se vidi z golim očesom. Ko smo verniki molimo, smo drugačni po načinu oblačenja in izbiri obleke. To diktirajo običaji, klimatski pogoji in bogastvo. Vendar na hadždžu in umri predpisi ukazujejo oblačenje ihrama - se pravi običajne obleke. Ihrami so proste, bele halje, katere niso šivane in ''dizajnirane''. Podobne so mrtvaškim čefinom, kateri izenačujejo mogočnika s slabičem, kralja s trgovcem…itd. Romarji vsi v en glas govorijo: »Odzivam se Ti, moj Bog, odzivam!«

LJUDJE SMO ENAKI GLEDE HALALA (dovoljenega) IN HARAMA (prepovedanega)

Praktična enakost, katero je Islam odredil z besedami in vzpostavil v praksi, je tudi enakost pred šeriatskimi zakoni in predpisi Islama. Tako so dovoljene stvari dovoljene vsem, prepovedane pa so prav tako prepovedane vsem. Prvostopenjske obveznosti (farzi) so za vse obvezne in pod kazensko pravo spadajo vsi. Neko pleme nedolgo zatem, ko je sprejelo Islam, je poizkusilo zahtevati, da se jim za nekaj časa ne bi bilo potrebno klanjati, pa jim je Poslanik, s.a.w.s., nasprotoval tako, da jim je rekel: »Ni dobrega v veri, v kateri ni namaza (molitve).«

Ashabi so poizkusili, da ne bi kaznovali neke ženske od Kurejšijev od plemena Beni Mahzum, katera je kradla in si zaslužila, da se nad njo izvrši kazen za krajo. Oni so predložili Osami bin Zejdu, da se zavzame za njo pri Poslaniku, s.a.w.s., saj je bil njegov miljenček. Osama se je zavzel za njo, a se je Poslanik, s.a.w.s., razjezil, kar je postalo znano kot zgodovinska jeza, in povedal ljudem, kar je zgodovina tudi zabeležila: »Resnično je tiste pred vami pogubilo to, ker niso izvrševali kazni nad nekom, ki krade, če je le ta plemiškega porekla, a izvrševali so kazen nad kradljivcem, ki je slabega porekla. Pri Allahu, če bi Fatima hčer Muhammeda ukradla, jaz bi ji odsekal roko.«

RAZLOG PROPADANJA PREJŠNIH NARODOV

To je način propadanja narodov. Zavzemali so se za ugledneže, da ne bi bili kaznovani, a ko bi nekdo z manjšo avtoriteto kradel, bi bila nad njim izvršena kazen. To je razlog nesreče in uvod v propadanje celotne skupnosti. Fatima, najmlajša, najdražja in najbolj omiljena Muhammedova, s.a.w.s., hči, je primer, da če bi nekaj ukradla, bi jo Muhammed, s.a.w.s., kaznoval (Fatima nikoli ni kradla, ampak Poslančeve, s.a.w.s., besede kažejo na pravičnost). To je pravica – Allahova, s.w.t., pravica, katera ne dela razlik med ljudmi in družinami, kajti vsi smo Allahovi, s.w.t., sužnji. Zato se morajo izvrševati Allahovi, s.w.t., zakoni in predpisi. To je začetek doseganja dobrega in pravice med ljudmi, opuščanje tega pa je začetek zla, rušenja in propadanja.

Molimo Allaha, s.w.t., da nam da pravilno razumevanje Njegove vere in da nas zaustavi pri Njegovih mejah in prepovedih. Amin!

On vse sliši in je blizu.

Prevedel: Abdullah Vavpetič