Nazaj na poglavja: Olajšano razumevanje tewhida

Pomen tewhida

Jezikovni pomen: infinitiv glagola wehhade-juwehhidu-tewhiden, narediti neko stvar kot eno, ločiti jo od ostalih stvari.

Primer: Ko rečeš: ''Naj nihče, razen Muhammeda, ne zapušča hiše.'' Na ta način si ločil Muhammeda od ostalih ljudi in dovolil samo njemu, da zapusti hišo.

Ali ko rečeš: ''Naj nihče, razen Halida, ne vstane z zbora.'' Na ta način si ločil Halida in samo njemu dovolil, da vstane z zbora.

Šeriatski pomen[1]: Ločevanje Vzvišenega Allaha v:

rububijjetu (ustvarjanju, vladanju in vzdrževanju),
uluhijjetu (oboževanju) in
imenih in svojstvih.

Razdelitev tewhida

Torej, obstajajo tri vrste tewhida:

tewhidu er-rububijje,
tewhidu el-uluhijje in
tewhidu el-esma'i wes-sifat

Pomen tewhida er-rububijje: Ločevanje Vzvišenega Allaha v:

ustvarjanju
vladanju in
vzdrževanju

Ali, krajše rečeno, ločevanje Vzvišenega Allaha v delih, ki so značilna samo Zanj.[2]

Primer del, ki so značilna samo za Vzvišenega: ustvarjanje, oskrbovanje, oživljanje in usmrtitev, dež, dajanje, da rastejo rastline in drugo.

Dokazi[3] za tewhid er-rububijje:

''Le On ustvarja in upravlja!'' (prevod pomena[4] 7. sure, 54. ajeta)

''Samo Allahu pripada oblast v nebesih in na Zemlji...'' (prevod pomena 3. sure, 189. ajeta)

''Vprašaj: 'Kdo vas hrani z neba in iz zemlje, čigavo delo sta sluh in vid, kdo ustvarja živo iz neživega in pretvarja živo v neživo ter kdo vse upravlja?' 'Allah,' bodo rekli oni, ti pa reci: 'Zakaj se Ga potem ne bojite?' '' (prevod pomena 10. sure, 31. ajeta)

Pomen tewhida el-uluhijje (tewhid el-'ibade[5]): Ločevanje Vzvišenega Allaha v delih ljudi, tj. v njihovem oboževanju Njega Vzvišenega.[6]

Primer del, s katerimi se obožuje Allah: namaz[7], post, hadždž[8], zanašanje, prisega, strah, upanje, ljubezen in dr.[9]

Dokaz za tewhid el-uluhijje:

''Džinne[10] in ljudi sem ustvaril samo zato, da Me obožujejo!'' (prevod pomena 51. sure, 56. ajeta)

''Allaha obožujte in nikogar ne imejte za Njemu enakega!'' (prevod pomena 4. sure, 36. ajeta)

''Niti enega poslanca nismo poslali pred teboj, ne da bi mu razodeli: 'Razen Mene ni nobenega boga, zato Mene obožujte!' '' (prevod pomena 21. sure, 25. ajeta)

Pomen tewhida el-esma'i wes-sifat: Opisovanje Vzvišenega Allaha tako, kot se je sam opisal v Svoji Knjigi, in tako, kot Ga je opisal Njegov Poslanec, z lastnostmi popolnosti in vzvišenosti brez tekjifa – govora o kakovosti teh lastnosti, temsila – primerjanje Allahovih lastnosti z lastnostmi stvaritev in obratno, tahrifa – menjanje pomena teh lastnosti in t'atila – zanikanja teh lastnosti.[11]

Dokaza za tewhid el-esma'i wes-sifat:

''Nihče ni kot On! On vse sliši in vse vidi!'' (prevod pomena 42. sure, 11. ajeta)

''Allah ima najlepša imena, kličite Ga z njimi! Izogibajte pa se tistih, ki pačijo Njegova imena. Za svoje početje bodo kaznovani.'' (prevod pomena 7. sure, 180. ajeta)

Pomembne opombe

Prva: Vse te vrste tewhida so medsebojno povezane. Vsaka vrsta je neločljiva od druge, tako da tisti, ki pride z eno vrsto tewhida, a ne pride z drugo, ni vernik.

Druga: Potrebno je vedeti, da so neverniki, proti katerimi se je boril Allahov Poslanec, priznali in verovali v tewhid er-rububijje. Verjeli so, da je Allah Ta, Ki ustvarja in oskrbuje, usmrti in oživi, daje korist in škodo, Tisti, Ki vse vzdržuje in ureja, ampak s to vrsto tewhida niso postali verniki.[12] Dokaz za to so besede Vzvišenega:

Tretja: Tewhid el-uluhijje je bil razlog za pošiljanje poslancev. On je temelj, na kateremu se gradijo vsa dela in če se on ne ustvari, nobeno delo ne bo sprejeto, ampak bodo vsa dela ničvredna. S tem, ko ga oseba ne ustvari, se pojavi njegovo nasprotje, a to je širk, imeti nekoga enakega Allahu v ibadetu[13]. Ker je zaradi tega tewhida trajala neprestana vojna med poslanci in njihovimi narodi, mu je potrebno posvetiti veliko pozornost, dobro razumeti njegove temelje in se naučiti vprašanja, ki se vežejo zanj.

Značaj in vrednost tewhida

Tewhid je najbolj pomemben temelj islama. Nemogoče je, da človek vstopi v islam in postane musliman, a da ne potrdi tewhid, Allahovo edinost, in prizna, da je samo Vzvišeni Allah vreden oboževanja. S tem se zanika lastnost božanstva vsemu drugemu mimo Allaha.

Allahov Poslanec, sallallahu 'alejhi we sellem, je rekel: ''Islam je zgrajen na petih stvareh:

pričanju, da ni drugega boga razen Allaha in da je Muhammed Allahov poslanec,
opravljanju namaza,
dajanju zekata[14],
postu v mesecu Ramadanu in
opravljanju hadždža'' (Muttefekun alejh: Buhari (8), Muslim (16) in (21).

Tewhid je prva in najbolj pomembna obveznost človeka. On je pred vsakim delom in obveznostjo zaradi velikega položaja in pomembnosti. Prvo, v kar se poziva, je ravno tewhid.

Allahov Poslanec, sallallahu 'alejhi we sellem, je Muazu, radijallahu 'anh, preden ga je poslal v Jemen, rekel: ''Prišel boš k narodu, ki sledi Knjigo, pa naj bo prvo, v kar boš pozival, pričanje, da ni drugega boga razen Allaha'', a v drugem pripovedovanju piše: ''...tewhid v Allaha.'' (Muttefekun alejh: Buhari (4347), Muslim (19))

Niti eno delo ne bo sprejeto brez tewhida. On je pogoj za pravilnost in sprejem vseh del. Vsa dela se ne morejo smatrati kot ibadet razen s tewhidom, kot se namaz ne more smatrati kot namaz brez čistoče. Tako, če se v delih najde širk, jih bo on pokvaril in uničil, kot bo tudi nečistoča, če se pojavi po predhodno vzeti čistoči, pokvarila le-to. Ibadet brez tewhida je širk in kot takšen je ničvreden in njegov povzročitelj bo od večnih prebivalcev Ognja.
Tewhid je razlog napotitve in sigurnega življenja na tuzemskem in onstranskem življenju. Dokaz za to so besede Vzvišenega:

''Varni bodo le tisti, ki verujejo in svoje verovanje ne mešajo z nasiljem; taki bodo na Pravi poti.'' (prevod pomena 6. sure, 82. ajeta)

Pomen nasilja v tem ajetu je širk, mnogoboštvo, kot je to tolmačil in pojasnil Allahov Poslanec, sallallahu 'alejhi we sellem. (Buhari, 2/484, v hadisu Ibn Mes'uda, radijallahu 'anh)

Mnogoboštvo je največje nasilje, tewhid pa največja pravica.

Tewhid je razlog za vstop v Džennet in odrešitev od Ognja.

Allahov Poslanec, sallallahu 'alejhi we sellem, je rekel: ''Kdor priča, da ni drugega boga razen Allaha, Edinega, Ki nima prijatelja, in da je Muhammed Njegov suženj in Njegov poslanec in da je Jezus Allahov suženj in Njegov poslanec, Beseda, katero je On poslal Mariji in duša od Njega, in da je Džennet[15] resnica in da je Džehennem[16] resnica, Allah ga bo popeljal v Džennet ne glede na njegova dela.'' (Muttefekun alejh: Buhari (3435), Muslim (27). Šejh Ibn Usejmin, rahmetullahi 'alejh, pravi: ''Besede: 'Beseda, katero je On poslal Mariji', tj. poslal ji je besede 'Bodi in bilo je', kot pravi Vzvišeni: 'Resnično, primer Jezusa pri Allahu je kakor Adamov primer. Iz zemlje ga je ustvaril in rekel: 'Bodi!' in bil je.' (prevod pomena 3. sure, 59. ajeta) Besede: 'in duša od Njega', tj. duša, katero je On ustvaril, eno od Allahovih stvaritev, katere je Allah pripisal sebi iz počasti in plemenitosti.'')

Prav tako je rekel: ''Allah je prepovedal Ognju tistega, ki izgovori 'la ilahe illallah' in s tem želi samo Allahovo zadovoljstvo.'' (Muttefekun alejh: Buhari (425), Muslim (33))

V tewhidu je rešitev od tuzemskih in onstranskih muk.

Priznani učenjak Ibnul-Kajjim, rahmetullahi alejh, pravi: ''Tewhid je pribežališče njegovim privržencem in nasprotnikom.''

Kar se tiče tistih, ki nasprotujejo tewhidu, on jim je pribežališče in zaščita od tuzemskih muk in problemov:

''Ko se vkrcajo na ladje, iskreno molijo k Allahu. Ko pa jih On pripelje do kopnega, začnejo naenkrat malikovati.'' (prevod pomena 29. sure, 65. ajeta)

Pripadnikom pa predstavlja zaščito od tuzemskih in onstranskih muk in tegob. To je Allahov zakon za vernike. Nič ne more odkloniti tuzemskih težavnosti in tegob kakor lahko tewhid. Zaradi tega je dova[17] za odklanjanje nesreč sestavljena točno iz samega tewhida. Mar ni dova Zun-Nuna[18], alejhi selam, kateri se je znašel v nesreči, bila izpolnjena s tewhidom, po kateri mu je Vzvišeni podaril izhod iz njegove nesreče.

Nič ne more ljudi odvesti v probleme kakor širk, a nihče jih ne more zaščititi kakor tewhid.

V tewhidu je modrost ustvarjanja ljudi in džinnov.

Vzvišeni pravi:

''Džinne in ljudi sem ustvaril samo zato, da Me obožujejo!'' (prevod pomena 51. sure, 56. ajeta)

Poslanci so bili poslani, knjige so bile objavljene, zakoni so bili predpisani, ustvarjene so bile stvaritve samo z namenom služenja Allahu, Enemu in Edinemu.

[1] Terminološki pomen

[2] Torej, Allah je edini, ki ustvarja, vlada in vzdržuje.

[3] Muslimani svojo vero temeljimo na dokazih. Te dokaze jemljemo iz Kur'ana, sunne in prakse družabnikov Poslanca Muhammeda. Kur'an razumevamo na način, kot ga je pojasnil Muhammed ali pa njegovi družabniki. Isto velja za suno. Suna je pa vse, kar je Poslanec Muhammed delal, govoril ali z molkom odobril.

[4] Avtor knjige in mnogi učenjaki, ko citirajo kur'anske ajete v drugih jezikih (torej, ne v arabščin), rečejo, da je to ''prevod pomena'', saj je nemogoče s prevodom Kur'anskih ajetov ohraniti lepoto in pravilen pomen originalnega jezika.

[5] To je drugo ime za to vrsto tewhida.

[6] To pomeni, da je samo Allah vreden oboževanja in da oboževanje pripada samo Allahu.

[7] Molitev, katero muslimani opravljajo 5-krat dnevno.

[8] Romanje v Mekko.

[9] V nadaljnjih poglavjih bomo pojasnili, na kakšno ljubezen, strah, zanašanje ipd. tukaj avtor misli.

[10] Džinni so posebne stvaritve, katere je Allah ustvaril pred človeštvom. Celo sam Iblis (Lucifer) je eden od njih.

[11] Določene sekte delajo omenjene stvari, zato jih je šejh omenil tudi v svoji knjigi.

[12] Malikovalci v Mekki so priznavali tewhid er-rububijje, ampak so poleg tega imeli posrednike v oboževanju Allaha, zato niso bili verniki, ampak, po islamskem prepričanju, neverniki.

[13] Ibadet je vsako delo, javno in tajno, katero Allah ljubi in je z njim zadovoljen. Ibadet se pogosto prevaja v tuje jezike kot ''čaščenje'', ampak je ta prevod preozek.

[14] Obvezna miloščina, ki se jo da vsako leto v vrednosti 2,5% celotnega imetja. Dajo jo samo tisti, ki imajo določeno vsoto imetja (nisab). Torej, reveži je ne dajejo.

[15] Raj

[16] Pekel

[17] Molitev

[18] Jona. Nun pomeni velika riba.

prevod: Alim Hasanagić