|
''Smo fundamentalisti''
Večer, sobotna priloga (24. julij 2010)
Čeprav
imamo v Sloveniji kar dve verski skupnosti, v kateri se zbirajo
muslimani, člani in podporniki Društva za promocijo islama, kjer
sta aktivna tudi Sabina in Abdullah, niti ene od njih ne
priznavajo za svojo. V društvu, katerega člani so se ob molitvi
začeli zbirati pred osmimi leti na Vrhniki in pred dobrim letom
ustanovili tudi spletno stran z naslovom Resnica-haq, na kateri
želijo predstaviti ''islam slovenski javnosti v pravi luči'',
zase trdijo, da so muslimani, ki živijo po principih, kot je
določeno v temeljih islama brez verskih inovacij.'' V vseh
pogledih živimo kot muslimani, ki živijo po principih, kajti
vera je stvar, v katero človek veruje, jo živi in za katero je
pripravljen umreti, zato tudi nismo oblikovali verske skupnosti,
ker je to preozek pojem,'' pravi bradati mladenič, 21-letni
študent računalništva in informatike, Alim Hasanagić z Jesenic,
ki je urednik omenjene spletne strani, v društvu pa je tudi
zadolžen, da komunicira z mediji.
''Ker verjamemo v temelje,
fundamente islama, lahko zase rečemo, da smo fundamentalisti.
Nikakor pa ne pristajamo na to, da se nas označuje za vehabite,
kar počnejo v islamski skupnosti, ki jo vodi mufti Nedžad Grabus.
Pred leti so bili tudi sami člani islamske skupnosti, a ko so
začeli, kot mladi nadebudneži prebirati knjige o islamu in ko so
si začeli puščati brade, ''saj je poslanec Muhammed rekel, da
naj se musliman od nemuslimana razlikuje tako, da si pušča rasti
brke in brado (lapsuz novinarke: brke je potrebno krajšati – je
rekel Alim, op. Resnica-Haq), ženske pa so si nadele hidžabe in
nikabe, saj današnji čas je čas skušnjav'', so postali v
islamski skupnosti nezaželeni. '' Začeli so nas zmerjati z
vehabiti, kar pa nismo, saj je biti vehabit le mit. Čudi me, da
to oznako uporabljajo tisti, ki naj bi dobro poznali islam. Mi
smo le muslimani, ki se ravnamo po Koranu in dejanjih
poslancev,'' večkrat ponovi Hasanagić.
Tako kot jim narekuje vera, molijo
petkrat na dan, v petek pa se moški zberejo v skupni molitvi, ki
jo vodi imam brez formalne izobrazbe, saj te, ki jo je mogoče
pridobiti v medresah in na Fakulteti islamske znanosti v
Sarajevu, ne priznavajo. Raje prebirajo razlage različnih
učenjakov, ki so zavračali vsako modernizacijo v islamu. Tudi
sprejemanje plačila za opravljanje verskih obredov zavračajo.
''Vera mora biti brezplačna.'' Sedanjim načrtom gradnje džamije
v Ljubljani nasprotujejo, ker bo zgrajena s krediti.
''Zaračunavati obresti pa velja v islamu za velik greh. Džamija
Allahova hiša bi morala biti zgrajena po Allahovih principih, s
prostovoljnimi prispevki.'' Prav tako je greh glasba.
''Muslimani lahko le poslušamo glasbo, ki se izvaja brez
inštrumentov, torej petje, kot je zapisano v Koranu. In za islam
velja pravilo: vse v tuzemenskem življenju je dovoljeno, razen
kar je prepovedano v Koranu in suni.'' Ko podrezam ali so
telefoni, internet in druge sodobne tehnologije dovoljeni, zato,
ker jih pač v času, ko je Mohammed narekoval tekst za Koran, ni
bilo, me opozori, da gre za prepoved verskih novotarij. Zagotovo
pa ni novotarija misionarstvo, zato se ga člani društva
poslužujejo; k veri poskušajo pritegniti z osebnimi kontakti,
letaki, nagovori preko spletne strani pa tudi z zgoščenkami, ki
jih delijo. ''A internet je trenutno naš najboljši pripomoček.''
Kot muslimani prisegajo na šeriatsko
pravo, saj je dolžnost vsakega muslimana, da se zavzema zanj,
vendar ''ker Slovenija ni islamska država, živimo šerijo le v
privatnem življenju''. To pomeni, da kot muslimani denimo ne
pijemo alkohola. V društvu, to šteje okoli 100 družin po vsej
Sloveniji, zavračajo tiste, ki pravijo, da nikab oziroma burka
nista zapovedana v Koranu, in pritrjujejo tistim, ki pravijo, da
je zaželen oziroma zapovedan. ''Kljub temu ženske, ki nosi le
hidžab, ne obsojam, sprejemam jo kot sestro muslimanko,'' pove
Hasanagić, kar je seveda razumljivo, saj tudi njegova soproga
nosi le hidžab. ''A to ne pomeni, da nekega dne ne bo nosila
nikab,'' hitro doda. Poskusi prepovedi nošenja burk oziroma
nikabov v nekaterih evropskih državah ga ne čudijo: ''Od
nemuslimanov pričakujem še hujše stvari, ker v Koranu piše, da
nemuslimani ne bodo zadovoljni z nami, dokler ne sprejmemo
njihove vere.'' Hasanagiću se zdi prepoved banalna in nelogična.
''Kako lahko ljudi moti nekaj sto žensk,'' se vpraša.
Sicer pa so člani društva
prepričani, da so pravi islam v Evropo prinesli mudžahedini,
borci na Allahovi poti, zato boj talibanov za svobodo v
Afganistanu podpirajo. ''Seveda pa obsojamo stvari, ki jih v
Alahovem imenu ne bi smeli početi; kot je denimo prepoved
ženskam, da bi se izobraževale,'' poudarja.
Urška Mlinarič
foto: Robert Balen
|
|