|
Resnični post (v Ramadanu)
»Tisti,
ki ne zapusti lažnega (izmišljenega) govora in ravnanja po njem,
Allahu ni potrebno, da zapušča Njegovo hrano in pijačo.«
(Buhari)
DA BI BIL POST SPREJET
Vsak musliman mora paziti na svoj
jezik, kakor tudi na svoja dejanja. Opustiti mora tisto, kar mu
je Vzvišeni Allah prepovedal, pa naj bo to od besed ali od
dejanj, saj je bistvo posta pokornost Allahu, poveličevanje in
spoštovanje Njegovih prepovedi, borba proti svojim strastem in
proti svoji duši, ki hrepeni po tem, da se ji ustreže, vzgajanje
duše za pokornost in poslušnost Allahu ter za potrpežljivost v
tem, kar je Allah prepovedal. Bistvo in cilj posta ni le
odrekanje jedače in pijače ter ostalih stvari, ki kvarijo post.
Dolžnost vsakega, ki se posti, je,
da se pazi vsega tistega, kar je Vsemogočni Allah prepovedal, in
da pazi in opravlja dela, katera je Vzvišeni Allah ukazal. S tem
ta oseba lahko upa na to, da ji bo Allah odpusti, rešil pred
ognjem in sprejel njegov post in ibadete (oboževanje). (Abdul-Aziz
ibn Baz)
RESNIČNI POST
»Resnični post ni samo odrekanje
jedače, pijače in spolnega odnosa, ampak je (ob omenjenem) tudi
zadrževanje od odvečnega, nepotrebnega, povišanega in grdega
govora, kakor tudi razpravljanja okrog neresnice ali nepomembnih
stvari. Resnični post je zadrževanje od ogovarjanja, laganja,
prenašanja tujih besed, lažnega pričanja, zadrževanje od
potvarjanja, norčevanja, zasmehovanja in lažnega priseganja,
zadrževanje od psovanja, potvarjanja in omadeževanja nedolžnih,
zadrževanje od tistega, česar ni dovoljeno poslušati, kakor je
ogovarjanje in podobno, zadrževanje od gledanja v tisto, česar
ni dovoljeno gledati.« (Abdullah ibn Ku'ud)
Džabir, radijallahu anhu, je rekel:
»Ko se postiš, naj se posti tudi tvoj sluh, naj se posti tudi
tvoj vid, naj se posti tudi tvoj jezik od laži in prepovedanih
stvari ter pusti vznemirjevanje sosedov in okrasi se z
umirjenostjo in mirnostjo, ter tisti dan, ko se postiš, ne
preživi kot dan, ko se ne postiš.«
BISTVO POSTA
Vedite, da je post predpisan, da bi
se človek okrasil s pobožnostjo in svojim udom in delom telesa
preprečil stvari, katere je Vsemogočni Allah prepovedal. Zato
tisti, ki se posti, opušča vse, kar je prepovedano delati, kakor
so varanje, nepravičnost, goljufanje pri merjenju, kratenje
pravic drugim, gledanje v prepovedano in poslušanje glasbe, saj
poslušanje glasbe tistemu, ki se posti, zmanjšuje nagrado.
»Kdor se posti, naj opušča vsak
prepovedan govor, kakor so laž, ogovarjanje, psovanje, žaljenje
in če ga bo nekdo psoval ali žalil, naj mu reče 'jaz se postim'
in naj mu ne odgovarja na njegovo psovanje ali žaljenje.« (Muhammed
ibn Usejmin)
PAZI SE GREŠENJA
»Zares je zlo nekaterih ljudi v
ramadanu večje kot v drugih mesecih. To je zato, ker ne poznajo
njegove svetosti, ne cenijo njegove vrednosti in se ne bojijo
zapisovanja njihovih grdih postopkov, dejanj in grehov. Nekateri
ljudje ne skrbijo za svoj namaz (molitev) in njegovo opravljanje
v mesdžidu (mošeji) ali v džematu (skupnosti), noči preživljajo
gledajoč televizijo, poslušajoč glasbo in delajo druge oblike in
vrste haramov (prepovedanih stvari, grehov). Sprašujemo se, ali
imajo takšni od svojega posta kakršenkoli namen in nagrado?« (Salih
el-Fevzan)
Od Enesa ibn Malika se pripoveduje,
da je rekel: »Ni se postil tisti, ki je jedel človeško meso (tj.
ogovarjal).«
Vzvišeni Allah je rekel (v prevodu
pomena):
»In sluh in vid in razum – za
vse to se bo resnično odgovarjalo.«
(17:36)
Deli telesa ali udi so emanet (dati
v najem) vsakemu človeku, za katerega bo vprašan, kako in za kaj
jih je uporabljal. Nekateri so se navadili gledati ali poslušati
prepovedane stvari, kakor je gledanje razgaljenih deklet, igralk
in njim podobnih na televizijskih ekranih, ki pozivajo v razvrat
in nered. Izogibanje vsega tega v mesecu ramadanu je dolžnost,
kakor tudi v ostalih dnevih, vendar je obveznost odrekanja in
oddaljevanja od teh stvari v mesecu posta očitnejša in jasnejša
zaradi svetosti 'meseca ibadeta (čaščenja) in meseca
odpuščanja'.
»A kaj je boljše
in lepše od tega, da človek, musliman, vzame in izkoristi mesec
posta kot sredstvo, način in metodo, da bi presekal vse vezi in
spone med njim in prepovedanimi stvarmi oziroma harami, kakor
tudi ostalimi svojimi strastmi.« (Salih ibn Abdul-Aziz Ali Šejh)
prevod: Abdullah Vavpetič
|
|