Resnični post (v Ramadanu)

resnicni-post-ramadan

»Tisti, ki ne zapusti lažnega (izmišljenega) govora in ravnanja po njem, Allahu ni potrebno, da zapušča Njegovo hrano in pijačo.« (Buhari)

DA BI BIL POST SPREJET

Vsak musliman mora paziti na svoj jezik, kakor tudi na svoja dejanja. Opustiti mora tisto, kar mu je Vzvišeni Allah prepovedal, pa naj bo to od besed ali od dejanj, saj je bistvo posta pokornost Allahu, poveličevanje in spoštovanje Njegovih prepovedi, borba proti svojim strastem in proti svoji duši, ki hrepeni po tem, da se ji ustreže, vzgajanje duše za pokornost in poslušnost Allahu ter za potrpežljivost v tem, kar je Allah prepovedal. Bistvo in cilj posta ni le odrekanje jedače in pijače ter ostalih stvari, ki kvarijo post.

Dolžnost vsakega, ki se posti, je, da se pazi vsega tistega, kar je Vsemogočni Allah prepovedal, in da pazi in opravlja dela, katera je Vzvišeni Allah ukazal. S tem ta oseba lahko upa na to, da ji bo Allah odpusti, rešil pred ognjem in sprejel njegov post in ibadete (oboževanje). (Abdul-Aziz ibn Baz)

RESNIČNI POST

»Resnični post ni samo odrekanje jedače, pijače in spolnega odnosa, ampak je (ob omenjenem) tudi zadrževanje od odvečnega, nepotrebnega, povišanega in grdega govora, kakor tudi razpravljanja okrog neresnice ali nepomembnih stvari. Resnični post je zadrževanje od ogovarjanja, laganja, prenašanja tujih besed, lažnega pričanja, zadrževanje od potvarjanja, norčevanja, zasmehovanja in lažnega priseganja, zadrževanje od psovanja, potvarjanja in omadeževanja nedolžnih, zadrževanje od tistega, česar ni dovoljeno poslušati, kakor je ogovarjanje in podobno, zadrževanje od gledanja v tisto, česar ni dovoljeno gledati.« (Abdullah ibn Ku’ud)

Džabir, radijallahu anhu, je rekel: »Ko se postiš, naj se posti tudi tvoj sluh, naj se posti tudi tvoj vid, naj se posti tudi tvoj jezik od laži in prepovedanih stvari ter pusti vznemirjevanje sosedov in okrasi se z umirjenostjo in mirnostjo, ter tisti dan, ko se postiš, ne preživi kot dan, ko se ne postiš.«

BISTVO POSTA

Vedite, da je post predpisan, da bi se človek okrasil s pobožnostjo in svojim udom in delom telesa preprečil stvari, katere je Vsemogočni Allah prepovedal. Zato tisti, ki se posti, opušča vse, kar je prepovedano delati, kakor so varanje, nepravičnost, goljufanje pri merjenju, kratenje pravic drugim, gledanje v prepovedano in poslušanje glasbe, saj poslušanje glasbe tistemu, ki se posti, zmanjšuje nagrado.

»Kdor se posti, naj opušča vsak prepovedan govor, kakor so laž, ogovarjanje, psovanje, žaljenje in če ga bo nekdo psoval ali žalil, naj mu reče ‚jaz se postim‘ in naj mu ne odgovarja na njegovo psovanje ali žaljenje.« (Muhammed ibn Usejmin)

PAZI SE GREŠENJA

»Zares je zlo nekaterih ljudi v ramadanu večje kot v drugih mesecih. To je zato, ker ne poznajo njegove svetosti, ne cenijo njegove vrednosti in se ne bojijo zapisovanja njihovih grdih postopkov, dejanj in grehov. Nekateri ljudje ne skrbijo za svoj namaz (molitev) in njegovo opravljanje v mesdžidu (mošeji) ali v džematu (skupnosti), noči preživljajo gledajoč televizijo, poslušajoč glasbo in delajo druge oblike in vrste haramov (prepovedanih stvari, grehov). Sprašujemo se, ali imajo takšni od svojega posta kakršenkoli namen in nagrado?« (Salih el-Fevzan)

Od Enesa ibn Malika se pripoveduje, da je rekel: »Ni se postil tisti, ki je jedel človeško meso (tj. ogovarjal).«

Vzvišeni Allah je rekel (v prevodu pomena): »In sluh in vid in razum – za vse to se bo resnično odgovarjalo.« (17:36)

Deli telesa ali udi so emanet (dati v najem) vsakemu človeku, za katerega bo vprašan, kako in za kaj jih je uporabljal. Nekateri so se navadili gledati ali poslušati prepovedane stvari, kakor je gledanje razgaljenih deklet, igralk in njim podobnih na televizijskih ekranih, ki pozivajo v razvrat in nered. Izogibanje vsega tega v mesecu ramadanu je dolžnost, kakor tudi v ostalih dnevih, vendar je obveznost odrekanja in oddaljevanja od teh stvari v mesecu posta očitnejša in jasnejša zaradi svetosti ‚meseca ibadeta (čaščenja) in meseca odpuščanja‘.

»A kaj je boljše in lepše od tega, da človek, musliman, vzame in izkoristi mesec posta kot sredstvo, način in metodo, da bi presekal vse vezi in spone med njim in prepovedanimi stvarmi oziroma harami, kakor tudi ostalimi svojimi strastmi.« (Salih ibn Abdul-Aziz Ali Šejh)