Ali je muslimanom dovoljeno pripadnikom druge vere čestitati (voščiti) njihove praznike?

Odgovor:

O omenjenem vprašanju zelo pogosto razpravljajo in debatirajo muslimani, kar jasno kaže na zelo grenko realnost, v kateri živimo. Ni nam znano, da oni z druge strani Drine ali Save, kdaj razmišljajo, kaj pa šele, da razpravljajo, ali naj muslimanom voščijo bajram, ali pa novo hidžretsko leto, ki pa tako ali tako ni praznik pri vernikih. Če pogledamo splošna običajno pravo pri ljudeh, bomo zasledili, da voščenje, oziroma čestitanje pomeni veselje in popolno priznavanje omenjenega običaja. Nevoščenje ali nečestitanje, pa kaže na izogibanje in ograjevanje, ter nesprejemanje in nezadovoljstvo z omenjenim običajem. Od vzhoda islamske zore ni bilo zabeleženo, da so muslimani s tolikim žarom, hitenjem, organizirano in posamezno skušali zadovoljiti pripadnike drugih ver, na način, da jim čestitajo verske, nacionalne in druge praznike. Veliko muslimanov ne ve, da so takšni postopki ozko vezani na verovanje (akido) in da voščenje neverniških praznikov zelo jasno nasprotuje pravilnemu verovanju Allahove Edinosti.

V Komentarju besed Vzvišenega Allaha: »...in tisti, ki ne sodelujejo v laži in grdobijah.« Ibn Abbas, Ebu Alije, Ibn Sirin, Ed Dahak, Rebia b. Enes in drugi pravijo: »Z omenjenim se misli na neverniške praznike.«

(Glej Tefsirul-Kur'anil-Azim, 3/341 in Ed-durrul-mensur, 5/148)

Enes b. Malik beleži, da so imeli ashabi dva dneva še iz poganskih časov. Na ta dneva so se veselili in zabavali v Medini. Ko je to slišal Poslanik, Božji mir z njim, je rekel: »Allah vam je te praznike zamenjal z boljšimi od njiju, z ramadanskim in kurban baramom.«

(Nesai, Ahmed in Bejheki, s pravilnim zaporedjem prenašalcev hadisa. Glej El-iktida, 1/486, Fethul-bari, 2/442, Subulus-selam, 2/70 in silsiletus.sahiha, 5/34)

Tako se je neki človek zavezal, da bo zaklal kurban v Buvani (mestece južno od Mekke). Ko je to slišal Poslanik, Božji mir z njim, ga je vprašal: »Ali se je na tem mestu nahajal kakšen kip, ki so ga oboževali malikovalci?« »Ne,« so odgovorili prisotni. »Ali so na tem mestu slavili kakšen svoj praznik?« je nadaljeval Allahov Poslanik, Božji mir z njim. »Ne,« so odgovorili prisotni. »Potem izpolni svojo zavezo.« je zaključil Poslanik, Božji mir z njim.

(Ebu-Davud. Ibn Tejmijje trdi, da omenjeni hadis izpolnjuje Buharijine in Muslimove kriterije. Glej El-iktida, 1/490)

Omenjeni hadis jasno kaže na ukinitev poganskih običajev in neverniškega praznovanja. Omer b el-Hattab je govoril: »Ne vstopajte v njihove cerkve v času njihovega praznovanja, ker se takrat Allahova jeza spušča na njih.«

(Abdur-Rezzak, 1/411 in Bejheki, 9/392 s pravilnim zaporedjem prenašalcev. Glej Ahkamu ehliz-zimme, 3/1246)

Ali b ebi-Talib je govoril isto in dodajal sledeče besede: »... in da vas zadene Allahova jeza skupaj z njimi.«

(Glej Tarihu Bagdad, 8/25)

Omer b. El-hattab je tudi govoril: »Oddaljite se od Allahovih sovražnikov na dan njihovega praznovanja.«

(Buhari v Et-tarihul-kebir, 4/14, Bejheki v Šuabul-iman, 7/43)

V prepovedi muslimanom, da v katerikoli obliki oponašajo kafire Allahov Poslanik, Božji mir z njim, pravi: »Kdor oponaša neki narod pripada temu narodu.«

(Ahmed in Edu-Davud, z dobrim zaporedjem prenašalcev kot to pravi Ibn Tejjmijje, v El-iktida, 1/269, imam Zehebi v Ed-dijeru, 15/509 in Ibn Hadžer v El-fethu, 10/271)

Šejhul islam Ibn Tejmijje in Ibn Kajjim trdita: »Ni dovoljeno povzdigovati njihove praznike, pomagati jim pri tem in sodelovati pri praznovanju po konsenzusu priznanih učenjakov.«

(Glej El-iktida, 1/479 in Ahkamu ehliz-zimme, 3/1245)

Na drugem mestu Ibn Kajjim pravi: »Tisti ki vošči (čestita) nevernikom njihove praznike, če se je uspel rešiti neverstva, se ni uspel rešiti očitnega harama. V tem primeru je on kot tisti, ki čestita malikovalcu na oboževanju kipov. Njegov postopek (čestitanje) večji je greh pri Allahu od uporabe alkohola in umora nedolžne osebe in nemoralnih dejanj. Tisti, ki jim vošči (čestita) njihove praznike je na sebe izzval Allahov bes in to počnejo samo tisti, ki ne cenijo svojo vero.«

(Glej: Ahkamu ehliz-zimme, 1/441)

Učenjaki hanefijske pravne šole, kot tudi drugi, imajo za strogo prepovedano (haram) dati darilo neverniku na dan njihovega praznovanja. Za osebo, ki da to darilo z namenom povzdigovanja njihovih praznikov Ebu Hafs En-Nesefi veliki hanefijski pravnik pravi: »Če bi človek oboževal Allaha petdeset let, potem daroval neverniku jajce na dan njihovega praznovanja z željo, da povzdigne in obeleži njihov praznik, je storil očitno neverstvo in njegova dobra dejanja bodo izničena. Če bi na ta dan, z željo da označi ta dan, kupil nekaj kar pred tem dnevom ni imel navado kupovati je ravno tako storil neverstvo.«

(Glej Hašijetu Ibn-Abidin, 10/520-521)

Allah pa najbolj ve.

Odgovoril mag. hadisa Safet Kuduzović (2005)

vir: http://www.kdiqre-islamvslo.org/