BLAGOSTI NOČNEGA NAMAZA

Kolikšna je želja nekega sužnja po zadovoljstvu Gospodarja, ki zatem, ko noč spusti svoj zastor, vstane kljub toploti in prijetnosti postelje! V teh trenutkih do izraza pride samo ena stvar, ta pa je: »Suženj daje prednost tistemu, kar Allah ljubi, nad tistim, kar on sam ljubi.«

»Boki njihovi se postelj odrekajo i oni se Gospodarju svojemu iz strahu in želje klanjajo, ter delijo od tega, kar jim Mi dajemo. In nihče ne ve, s kakšnimi skritimi radostmi jih bomo nagradili za njihova dela.« (32. sura; ajet 16-17)

V neki situaciji je Muaz, r.a., vprašal Poslanca, s.a.w.s.: »Obvesti me o delu, katero me bo pripeljalo v Džennet (Raj) in oddaljilo od ognja.« Na to mu je Poslanec, s.a.w.s., kot odgovor, recitiral ta dva ajeta iz sure Es-Sedžda.

Navedena ajeta sta splošna in vključujeta vsak ibadet (delo, katero Allah ljubi in je z njim zadovoljen) in recitiranje dove ponoči. Vendar je Poslanec, s.a.w.s., posebno izpostavil človekov namaz ponoči in pripoveduje se, da je Poslanec, s.a.w.s., rekel: »Najboljši namaz po farzu namazu (obveznem namazu) je nočni namaz.« Hadis je verodostojen, zabeležil ga je pa Muslim.

Allah, s.w.t., pravi: »Sužnji Usmiljenega pa so tisti, ki ponižno hodijo po zemlji. Ko pa jih ogovorijo ničvredneži, odvrnejo: 'Mir z vami!' Sužnji so tisti, ki preživijo noči pred svojim Gospodarjem; klanjajo se z obrazom do tal in stojijo.« (25. sura; ajet 63-64)

Poleg blagosti in širokosrčnosti, s čimer je Allah, s.w.t., okrasil pokornega sužnja, nam konec ajeta jasno govori o tem, da so to obenem tudi tisti ljudje, ki ne oklevajo preživeti dela noči s svojim Rabbom (Gospodarjem), medtem ko so ostali ljudje v globokem snu, zaviti v svoje odeje ali pa so celo na kakšni zabavi, katero spremlja nemoralnost. V trenutkih, ko se Allah, s.w.t., spušča na nam najbližje nebo, suženj spušča svoje čelo na sedždo in moli...

To isto čelo je vzdignjeno in dostojanstveno in se ne pokorava nobeni stvaritvi, ampak se klanja samo Vzvišenemu Allahu, upajoče na Njegovo milost, bere Allahov govor in se zateka k Njemu pred Ognjem. Zagotovo tega ne dela zaradi pridobivanja zadovoljstva ljudi ali pa zaradi želje in popularnosti, ampak samo zaradi Allaha.

V enem hadisu kudsiju Allah, s.w.t., pravi: »…ne bo se mi Moj suženj približal z nečem Meni dražjim od tistega, kar sem mu predpisal. Moj suženj se mi bo približeval s prostovoljnim namazom, vse dokler ga ne vzljubim, potem bom njegov sluh, s katerim posluša, njegov vid, s katerim gleda, njegova roka, s katero dela, njegova noga, s katero hodi. Če Me zaprosi, mu bom dal, če od Mene išče zaščito, ga bom zaščitil.« (Buhari; sahih)

Kako smo lahko med tistimi, ki so nemarni do nočnega namaza, ko pa nam Allah, s.w.t., drage volje nudi nagrado, kot je ta?

Človek iz prve generacije Muslimanov je imel služabnika, ki je ponoči opravljal namaz, pa mu je na to rekel: »Zares tvoje opravljanje namaza ponoči vpliva na tvoje delo podnevi.« On mu je na to odgovoril: »Jaz nič posebno ne delam! Kadar se spomnim na Džennet - se mi poveča hotenje za njim, a kadar se spomnim na Ogenj - se mi poveča strah pred njim. Pa kako potemtakem lahko spim med strahom, ki me vznemirja, in hotenjem, ki me peče?«

Take sužnje je Allah, s.w.t., opisal v ajetu, ki je že naveden: »Boki njihovi se postelj odrekajo i oni se Gospodarju svojemu iz strahu in želje klanjajo, ter delijo od tega, kar jim Mi dajemo.« (32. sura; ajet 16.)

Ibn Redžeb, rahimehullah, pravi: »Allah je pohvalil tiste, čigar boki se odvajajo od postelj, da bi Ga molili. To zajema vsakega tistega, ki je pustil spanje ponoči zaradi zikra in molitve Njemu.«

Kolikšna je želja nekega sužnja po zadovoljstvu Gospodarja, ki zatem, ko noč spusti svoj zastor vstane kljub toploti in prijetnosti postelje! V teh trenutkih do izraza pride samo ena stvar, ta pa je: »Suženj daje prednost tistemu, kar Allah ljubi, nad tistim, kar on sam ljubi.«

Imam Ahmed od Mes'uda pripoveduje, da je Glasnik vere, s.a.w.s., rekel: »Naš Gospodar se je zadivil dvema človekoma: človeku, ki je v svoji družini zaradi namaza vstal iz postelje in rjuh… Zaradi tega je Allah, subhanehu we te'ala, rekel: »Poglejte Mojega sužnja, vstal je iz postelje in rjuh in ločil se je od svoje žene in družine zaradi želje in ljubezni do moje blagosti.«,… in človeku, ki se je boril na Allahovi poti pa so v tej borbi bili soborci poraženi in je spoznal, kaj ga čaka zaradi poraza, ampak vseeno ni pobegnil z bojnega polja, ampak se je vrnil v boj in prelil svojo kri. Zaradi tega je Allah, azze we dželle, rekel: »Poglejte Mojega sužnja, iz hotenja in ljubezni do Mojih blagosti se je vrnil v borbo in v njej umrl.«

Nočni namaz predstavlja čast in ugled tistemu, ki ga opravlja, saj on z njim išče, to pa je najtežja vrsta pokornosti. Zaradi tega se na njih, kot nagrada, postavljajo znaki časti od Allaha, to pa je nur (svetloba) v srcih, nur na obrazih, nur v njihovih življenjih, nur ob njihovih smrtih, vse dokler v nočnem mraku opravljajo nočni namaz zaradi Allaha. »Vedi, da je vernikova čast njegovo opravljanje namaza ponoči, a njegov ponos neodvisnost od ljudi.« (hadis zabeležila Et-Taberani in Hakim; Albani ga je ocenil za verodostojnega)

Hasan el-Basri, rahimehullah, pravi: »Nisem našel nobenega ibadeta težjega od namaza v nočnem mraku.« Zatem je vprašan: »Zakaj imajo tisti, ki opravljajo nočni namaz, najlepše obraze?« »Zato ker so se osamili s svojim Gospodarjem pa jih je zagrnil z enim delom svojega nura.« je odgovoril.

Nekega dne sta Ubejd ibn Umejr in Ata ibn Ebi Rebbah odšla k Aiši, r.a., in jo vprašala: »Obvesti naju o najbolj čudnem, kar si videla pri Poslancu, s.a.w.s.« Malo je zamolčala, potem pa rekla: »V nekaterih nočeh bi mi rekel: »Aiša pokrij me. To noč hočem preživeti v pokornosti svojemu Gospodarju.« Rekla sem: »Pri Allahu, jaz zares ljubim biti v tvoji bližini in ljubim tisto, kar te osrečuje.« Aiša je nadaljevala: »Zatem je vstal, se očistil in začel opravljati namaz. Ni prenehal jokati, vse dokler se mu ne bi navlažilo naročje.« Aiša je še rekla: »Ko bi se usedel, ne bi nehal jokati, vse dokler se mu brada ne bi navlažila, a potem bi jokal še v tolikšni meri, da bi se tudi zemlja navlažila. Potem je prišel Bilal in recitiral ezan za namaz. Ko je Bilal videl, kako (Poslanec) joka, ga je vprašal: »O Božji Poslanec, jokaš, a Allah ti je že odpustil prejšnje in kasnejše grehe.« A on mu je odgovoril: »Ali naj bom nehvaležen suženj? V tej noči mi je bil objavljen ajet. Gorje tistemu, ki ga bo prebral in ne bo razmislil o njemu: »V stvarjenju nebes in zemlje in v menjavanju noči in dnevov so resnično znamenja za vse, obdarjene z  razumom, za tiste, ki Allaha omenjajo stoje, sede in leže, in razmišljajo o stvarenju nebes in zemlje.« (3. sura; ajet 190.-191.)

Takšna je bila noč Poslanca, s.a.w.s., in takšni so bili njegovi prijatelji.

Kakšni smo mi?

Kakšni so ljudje, s katerimi preživljamo čas?

Ali smo in ali so v službi Gospodarja vseh svetov?

Ibnul Dževzi, rahimehullah, pravi: »Vedi, da je nočni namaz težak vsakemu razen tistemu, ki mu je Allah to naredil lahko po poti obstoječih stvari. Nekatere od njih so vidne narave, druge pa skrivne. Kar se tiče vidnih, je, da ne je veliko. Nekateri so govorili: »O skupina učencev, ne jejte veliko, saj boste veliko pili, veliko spali in veliko izgubili!« V to spada, da se podnevi ne utruja s težkimi opravili. Od tega je, da ne izpušča dnevnega odmora (kajlul), saj mu to pomaga, da lahko opravi nočni namaz. Od tega je, a to spada pod skrivno, da se izogiba grehu.«

Es-Sevri pravi: »Nisem mogel pet mesecev opravljati nočnega namaza zaradi enega greha, ki sem ga storil.« Takrat mu je bilo rečeno: »A kateri je to greh?« Odgovoril je: »Videl sem človeka jokati pa sem v sebi rekel: 'Ta človek se pretvarja.'«

Če nočni namaz za vernika predstavlja čast, se tisti, ki ga opravljajo, nahajajo na različnih stopnjah v pogledu te časti. Poglej svojo stopnjo, naj se naju Allah usmili. Na kateri stopnji te časti si in bodi iskren do samega sebe! Če sebe najdeš na najvišjih stopnjah, potem se zahvaljuj Allahu. Če vidiš, da si na srednjih stopnjah, potem išči pomoč od Allaha. Če vidiš, da si na najnižjih stopnjah, potem prosi za odpuščanje. Če vidiš, da nisi na niti eni stopnji, potem reci: »Mi smo Allahovi in Njemu se vračamo. La havle ve la kuvvete illa billah!«

Ibnul Dževzi, rahimehullah, pravi: »Opravljanje nočnega namaza ima stopnje: ena je, da človek preživi celo noč v namazu. To se pripoveduje od enega dela selefa (pravovernih prednikov). Drugi je, da ga opravlja polovico noči. To se prav tako prenaša od enega dela selefa. Najboljši način je, da se spi prvo tretjino noči in zadnjo šestino. Tretja stopnja je, da ga opravlja tretjino noči in tako mora spati prvo polovico in zadnjo šestino noči. Tako ga je opravljal Davud (David), a.s. V Buharijevi in Muslimovi zbirki hadisov je naveden naslednji hadis: »Najdražji namaz Allahu je Davuduv, a.s., namaz in najdražji post Allahu je Davudov post. On bi spal pol noči, se klanjal tretjino spal šestino, dan se postil, dan jedel.«

Pripoveduje se, da je Allahov Poslanec, s.a.w.s., rekel: »Kdor se ponoči zbudi in zbudi svojo ženo in skupaj opravita dva rekata, bo to noč vpisan med tiste, ki mnogo omenjajo Allaha.« (Ebu Davud; Ibn Madže; Albani ga je ocenil za verodostojnega)

V neki situaciji je šel Ebu Hanife, a takrat je opravljal nočni namaz samo del noči, mimo skupine ljudi pa je nekdo izmed njih s prstom pokazal nanj in rekel: »Evo, to je človek, ki prebedi celo noč v opravljanju namaza.« A on je na to rekel: »Pri Allahu, mene je sram, da sem opisan z nečem, kar ne delam.« Zatem je celo noč preživel pred Gospodarjem.

Ebus-Su'd pravi: »Posebno izdvajanje zore, kot čas za iskanje odpuščanja, je najboljši trenutek za to, da je dova takrat uslišana, ker je ibadet takrat najtežji, duša najbolj čista (bistra) in srce najbolj mirno, še posebej pri tistih, ki se trudijo.« (Tefsirul-Ebu es Su'd)

To je čas počitka in spanja, zato človekov trud, da je v tem času buden, da išče odpuščanje in da se kesa, kaže na njegovo budnost in pokornost.

Pripoveduje se od El-Hasena, da je Lukman svojemu sinu rekel: »Sin, ne bodi bolj nemočen od svojega petelina, ki ob zori poje, a ti spiš na svoji postelji.« (navaja el-Begavi v svojem tefsiru)

Zaključujem z zanimivim pripovedovanjem:

Eden od pravnikov prve generacije, Hasan ibn Salih, je imel sosedo, da služi njegovemu plemenu. Ko je nastopila zadnja tretjina noči, je vstala in jih začela klicati: »Vstanite na namaz, vstanite na namaz!« Oni so ji odgovorili: »Ali smo pričakali sabah? Ali je nastopila zora?« A ona jih je vprašala: »Ali vi opravljate samo sabah?« Rekli so ji: »Da. Mi ne opravljamo nič drugega, samo obvezne namaze.« Ona se je potem vrnila k prvemu šefu in mu rekla: »Prodal si me ljudem, ki nimajo deleža v nočnem ibadetu. Pri Allahu, ne vračaj me več tja!«

Prevedel: Abdullah Vavpetič