Nevarnosti izmišljenih hadisov

POSLEDICE IGNORANCE V VERI 

Živimo v času, v katerem so ljudje zapostavili preučevanje vere in njeno prakticiranje. Zelo nevarna posledica zapostavljanja preučevanja vere je razširjenost slabih (daif) in izmišljenih (apokrifnih) hadisov med Muslimani. Celo obstajajo določeni apokrifni hadisi, ki so bolj znani - ali pa so edini znani - od verodostojnih hadisov glede določenega poglavja. Živimo v času, v katerem o veri lahko govori in piše vsakdo brez kakršne koli kontrole in recenzije. In še več od tega! V uvodnem delu te serije tekstov se omenja nekoliko besed o nevarnosti in slabih posledicah, katere sledijo iz razširjenosti slabih (daif) in izmišljenih (apokrifnih) hadisov med Muslimani.

Poglejte koliko razdora, nepotrpežljivosti in celo sovražnosti so med Muslimani povzročili slabi in izmišljeni hadisi. »Kako to?« Se bo nekdo vprašal. Enostavno. Izmišljeni hadisi v večini primerov pozivajo v tisto, kar je s šerijatom prepovedano. Še posebej izmišljeni hadisi, ki so si jih izmislili ljudje, kateri so ciljali na razdor med Muslimani. Znani lažnivec Abdul-Kerim ibn Ebi el-Avdža je takrat, ko je bil pripeljan na mesto pogubljenja, rekel: »Pri Allahu, jaz sem si izmislil in med vami razširil štiri tisoč hadisov, v katerih sem dovoljeval haram (prepovedano) in prepovedoval halal (dovoljeno).«

To, na kakšen način so apokrifni hadisi vnesli razdor med Muslimane, nam bo mnogo bolj jasno, če omenimo nekatere od ciljev in razlogov izmišljevanja hadisov. Mnogo je ciljev in razlogov, zaradi katerih so si lažnivci izmišljevali hadise, včasih pa so imeli tudi dobre namere. Omenili bomo samo nekatere od njih, potem pa bomo navedli dokaze, da izmišljevanje hadisov ni dovoljeno, tudi če ima človek pri tem dobro namero.

Imama Buhari in Muslim sta od Ebu Hurejre, r.a., zabeležila, da je rekel: »Allahov Poslanik, s.a.w.s., je rekel: »Kdor se na mene namerno zlaže, naj si pripravi mesto v Ognju.« ali v drugih pripovedovanjih:

»Ne lažite o meni! Kdor se zlaže o meni, bo gorel v Ognju.«

»Zlagati se o meni ni isto, kakor zlagati se o nekom drugem. Kdor se zlaže o meni, naj si pripravi mesto v Ognju.«

»Kdor od mene prenese hadis, vedoč da je laž, je tudi on eden izmed lažnivcev.«

Hadis o prepovedi laganja o Poslaniku, s.a.w.s., dosega mejo mutevatir[1] hadisa. Nekateri so omenili, da hadis o tem pripoveduje dvesto ashabov in da je to skoraj edini hadis, katerega od Poslanika, s.a.w.s., pripoveduje vseh deset ashabov, katerim je obljubljen Raj[2].

Ti hadisi nedvoumno kažejo na prepoved laganja o Poslaniku, s.a.w.s. Nekateri učenjaki so zaradi velikosti tega greha smatrali, da je oseba, katera se namerno zlaže o Poslaniku, s.a.w.s., storila neverstvo, a večina je smatrala, da je to samo velik greh. Mnogi učenjaki, med katerimi je imam Ahmed, Ebu Bekr el-Humejdi (šejh imama Buharija) in drugi, so smatrali, če se prenašalec samo enkrat namerno zlaže, se od njega ne sprejemajo ostali hadisi, tudi če se je pokesal. Čeprav je imam Nevevi smatral, da je to mišljenje slabo in da se, če se človek iskreno pokesa, sprejemajo njegova pripovedovanja.

Omenjeni hadisi nedvoumno kažejo na to, da ni razlike med lažmi o predpisih ali o nekem drugem (islamskem) poglavju, kakor je spodbujanje na opravljanje dobrih del ali opozarjanje na slaba in to po soglasnem stališču islamskih učenjakov. Prav tako osebam, katere vedo, da je to laž, ni dovoljeno prenašati lažnih hadisov, razen v primeru, da pojasnjujejo, da je to lažni hadis. Če bi prenašalec hadisa vedel, da je hadis apokrifen in ga molčeče, brez pojasnila, prenesel, mu je zagroženo s tako kaznijo, s katero se grozi lažnivcem o Allahovem Poslaniku, s.a.w.s.

CILJI IN RAZLOGI IZMIŠLJEVANJA HADISOV – LAŽI O ALLAHOVEM POSLANIKU, s.a.w.s.:

1.) Želja, da se ljudi spodbuja k opravljanju dobrih del, ali želja, da se ljudi opozori, če delajo določene grehe. Želeč, da ljudi spodbudijo na opravljanje namaza, so izmišljeni mnogi hadisi, izmišljeni so načini opravljanja namaza, izmišljene so 'mubarek in blagoslovljene' noči. A ker to potem ni več vera od Modrega Zakonodajalca, se je na takšen način dosegel nasproten učinek. Ljudje so celoten Islam omejili na obeleževanje 'mubarek in blagoslovljenih' noči. Ljudje so napačno dojeli, da zaradi velikosti nagrade, katera jim je lažno obljubljena v teh 'mubarek in blagoslovljenih' nočeh v ibadetu, je to več kot dovolj, da bi se zaslužila Allahova nagrada in Allahovo odpuščanje. Na takšen način se ustvarja nepotrpežljivost med Muslimani. Tisti, ki te stvari bojkotirajo, se s strani tistih, kateri te stvari prakticirajo, smatrajo za konzervativne, zaostale, rušitelje tradicije, vehabije,...

2.) Želja, da se upraviči slepo sledenje določenih imamov in bojkotiranje sledenja tistih, katerim sledijo drugi. Najdejo se izmišljeni hadisi, v katerih se pretirano hvali Alija, r.a., a graja in žali Muavija, r.a. Vse to zaradi želje, da upravičijo svoje poglede in svoja stališča. Po obdobju ashabov so prihajali ljudje, kateri so si izmišljali hadise, v katerih hvalijo imama mezheba[3], katerega so sledili, a grajajo, preklinjajo in smatrajo za nepriporočljivo sledenje drugim imamom.

Tako bomo našli mnoge izmišljene hadise o Aliju, r.a., kateremu te hadisi niso potrebni, saj so njegove vrednosti dobro znane vernikom. Dovolj mu je, da ga je Allahov Poslanik, s.a.w.s.,  razveselil z obljubo o Raju, da je za njega rekel, da ljubi Allaha in Njegovega Poslanika, s.a.w.s., in da njega ljubi Allah in Njegov Poslanik, s.a.w.s. Privrženci nekih zablodelih sekt[4] se niso zadovoljili z omenjenimi odlikami, ampak so si izmišljali hadise o njemu. Na primer hadis: »Gledanje v Alija, r.a., je ibadet (čaščenje).«[5] Ter niso pozabljali, da si istočasno izmišljajo hadise, v katerih žalijo Muavija, r.a., kakor je hadis: »Vsak ummet ima faraona, faraon tega ummeta pa je Muavija.«

Koliko je izmišljenih hadisov, v katerih se hvali in vzdiguje imame mezhebov.[6] Na primer hadis: »Svetloba mojega ummeta je Ebu Hanife.« Ali hadis o hvaljenju imama Šafija: »Kurejšijevski alim bo napolnil zemljo z znanjem.« Pri tem pa niso pozabili izmisliti hadisov, v katerih se graja neki od drugih imamov. Takšen je hadis: »V mojem ummetu bo človek, kateri se imenuje Muhammed ibn Idris[7]. On je bolj škodljiv za moj ummet kakor Iblis[8].«

Mnogo je tudi drugih razlogov in ciljev, zaradi katerih so se izmišljevali hadisi, v nadaljevanju pa bomo omenili najpomembnejša faktorja, ki sta povzročila razširjenost apokrifnih hadisov med Muslimani v današnjem času.

1.) Pomanjkanje učenih ljudi, hadiskih ekspertov, kateri bi opozorili na te stvari. To je dejstvo, katero se ne more zanikati, čeprav se marsikdo ne strinja s tem. Če pogledamo v knjige, predavanja, pridige in članke, opazimo, da se v njih le malokdaj omenja, če je določen hadis daif ali apokrifen. Če je stanje tako žalostno pri ljudeh, ki govorijo in pišejo o veri, kaj potem lahko pričakujemo od ljudi, ki so v poznavanju vere in njenih izvorov na nižji stopnji od njih in od tistih, ki prakticirajo tisto, o čemer pišejo ljudje, ki se smatrajo za učene.

2.) Določeni tehnološki napredki so v veliki meri pripomogli k razširjenosti apokrifnih hadisov med Muslimani. To ne pomeni grajanje teh tehnoloških napredkov in njihove uporabe, ampak potrebno je opozoriti, da je to eden od faktorjev razširjenosti apokrifnih in daif hadisov. Kdo lahko kontrolira pisanje o veri po internetu, razdeljevanje raznih letakov, ki vedno delujejo pod plaščem pozivanja v vero, tiskanje knjig brez recenzije oseb, katere so kompetentne za izvrševanje recenzije? Na koncu vse to privede do tega, da do ljudi pridejo izmišljeni hadisi, katerih se ljudje v dosti primerih mnogo bolj čvrsto držijo in prakticirajo, kakor pa prakticirajo hadise, kateri so zabeleženi v Buharijevi in Muslimovi zbirki.

Prevedel: Abdullah Vavpetič