Nastanek lažnih (apokrifnih) hadisov

Hvaljen naj je Vzvišeni Allah, Kateri je objavil Kur'an kot večno resnico in naj je salavat in selam[1] na Njegovega Poslanika[2], s.a.w.s., kateri je Pravo pot natančno pojasnil ljudem.

Eden od pojavov, s katerimi je bil ta ummet skušan od samih začetkov islama, ob pojavu haridžij[3] in šiitov, je izmišljevanje hadisov (Hadis je pripovedovanje, v katerem je zabeleženo, kaj je Poslanec, s.a.w.s., delal, rekel ali z molkom odobril.) in pripisovanje teh Poslaniku, s.a.w.s.

Privrženci teh sekt so si prizadevali, da svoja nenavadna stališča in čudna mišljenja podkrepijo z dokazi iz Kur'ana in Sunneta[4], kadar pa tega niso mogli z izkrivljanjem pomenov, so posegali po izmišljevanju hadisov, kateri so podpirali njihova stališča. Na ta način se je začelo izmišljevanje hadisov, ki so veri povzročili veliko škode. Na začetku so se izmišljevali hadisi o vrednostih in vrlinah določenih osebnosti, kakor so imami[5] in voditelji nastalih sekt, kasneje pa tudi o drugih stvareh. Čeprav je pojav teh sekt glavni razlog za nastanek apokrifnih hadisov, so se kasneje pojavili tudi drugi razlogi, med katerimi so najpomembnejši naslednji: politične razlike, dvoličnost, pristranskost rasi, plemenu, mestu, imamu in podobno, neuki pripovedniki in pridigarji, pravna nestrinjanja, nepoznavanje vere in želja po dobrem.

NAJVEČ LAŽNIH HADISOV JE OD PRIDIGARJEV IN NEUKIH POBOŽNJAKOV

Čeprav so vzroki za nastanek lažnih hadisov številni, je v našem času in na naših prostorih največ apokrifnih hadisov, ki se tudi največ uporabljajo zaradi zablodelih pridigarjev in neukih pobožnjakov.  Na začetku so si mnoge hadise izmišljevali pridigarji in pripovedovalci, saj je bil njihov glavni cilj, da na teh zborovanji zberejo čim več ljudi in da jih spravijo v jok.

Dober primer je situacija Ahmeda ibn Hanbela in Jahje ibn Meina. Opravljala sta namaz[6] v mesdžidu Resafa, ko je pred njima vstal nek človek, pripovedovalec in pridigar, ter začel govoriti: »Ahmed ibn Hanbel in Jahja ibn Mein pravita: »Rekel je Abdurrezak od Katade, a on od Enesa, r.a., da je Poslanik, s.a.w.s., rekel: »Kdor reče la illahe illallah[7], Allah mu bo za vsako besedo ustvaril ptico. Kljun bo imela iz zlata, perje pa iz biserov.« Ahmed in Jahja sta se pogledala in Jahja je vprašal Ahmeda: »Ali si ti to govoril?« »Pri Allahu, jaz to prvič slišim,« je odgovoril Ahmed. Ko je ta človek zaključil, je k njemu prišel Jahja ibn Mein in ga vprašal: »Kdo ti je to govoril?« »Ahmed ibn Hanbel in Jahja ibn Mein,« odgovori pripovedovalec. Jahja mu je rekel: »Jaz sem Jahja in to je Ahmed in nikoli nisem slišal za ta hadis.« Na to mu je odvrnil: »Slišal sem da je Jahja ibn Mein neumen, ampak sem se v to šele sedaj prepričal.« Jahja ga je vprašal: »Kako to?« »Ali na tem svetu ne obstaja drugi Ahmed ibn Hanbel in Jahja ibn Mein poleg vaju dveh?« Samozavestno vpraša pridigar in nadaljuje: »Jaz sem pisal sedemdesetim osebam po imenu Ahmed ibn Hanbel in Jahja ibn Mein.« (Tahziru-l-Havas min ekazibi-l-kussas, Sujuti.)

Pogosto so si pobožnjaki in dobri ljudje izmišljevali hadise, da bi spodbujali ljudi na dobro in verjeli, da se tako duhovno približujejo Allahu. Tako so izmišljeni številni hadisi o vrednosti recitiranja posameznih sur, vrednosti ibadeta[8] v določenih mesecih, kakor je redžeb in podobno temu. Nuh ibn Ebi Merjem je priznal da si je izmišljeval hadise o vrednosti recitiranja posameznih sur. Vprašan je bil: »Kako da ti prenašaš hadise od Ikrime, od Ibn Abbasa o vrednosti recitiranja posameznih sur, ko pa nihče od Ikrimovih učencev od njega ne prenaša takšnih hadisov?« On je odgovoril: »Opazil sem, da ljudje iz dneva v dan bolj zapostavljajo recitiranje Kur'ana, pa sem si izmišljeval hadise o vrednosti recitiranja Kur`ana, da bi jih na to spodbujal.«

IZMIŠLJENI HADISI O MESECU REDŽEBU IN ŠA'BANU

O mesecu redžebu je izmišljeno veliko hadisov, ki govorijo o njegovi vrednosti in vrednosti ibadetov v njemu, kakor sta namaz in post. Ti hadisi so se razširili po svetu in tudi po naših krajih. Pri nas se največkrat omenja noč Lejletur-regaib, noč prvega petka meseca redžeba in izmišljeni namaz v njej.

O tem je izmišljen naslednji hadis: »Kdor se posti prvega četrtka v mesecu redžebu in nato po akšamu klanja dvanajst rekatov, na vsakem rekatu zrecitira Fatiho po enkrat, inna enzelnahu po trikrat in kul huvallahu ehad po dvanajstkrat…, kdor klanja ta namaz, Allah mu bo odpustil vse grehe, pa tudi če jih je kot morske pene…« (Hadis je izmišljen, glej el-Leali el-Masnua-2/56-57)

Prav tako se navaja tudi naslednji hadis: »Kdor klanja akšam v prvi noči meseca redžeba in zatem klanja dvajset rekatov, na vsakem rekatu zrecitira Fatiho in kul huvallahu ehad in preda selam po vsakih dveh rekatih, veste kakšna je za njega nagrada? Džibril emin me je sedaj obvestil o tem.« »Allah in Njegov Poslanik vesta najbolje.« - smo rekli. »Allah mu bo čuval življenje, premoženje, ženo, otroke, rešil ga bo kazni v grobu, prešel bo sirat-čuprijo, kakor strela brez polaganja računov in rešen bo kazni.« - je rekel Poslanik, s.a.w.s. (Hadis je izmišljen, glej el-Leali el-Masnua, 2/55)

V enem od teh hadisov se navaja tudi, da naj bi Poslanik, s.a.w.s., rekel: »Še posebno ne zapostavite prve noči meseca redžeba, katero meleki[9] imenujejo `regaib`. To pa zato, ker ko mine tretjina noči, se vsi meleki, ki so blizu Allaha, zberejo v Kabi in okrog nje pa jih Allah pogleda in reče: »Meleki moji, iščite, kar hočete.« Oni odvrnejo: »Naš Gospodar, naša potreba je, da odpustiš tistim, ki se postijo v redžebu.« A Vzvišeni Allah jim odvrne: »Sem jim že odpustil.« (Glej predhodni izvor)

Obstaja še mnogo izmišljenih hadisov o mesecu redžebu, ampak jih sedaj ne bomo omenjali. Kar se tiče meseca redžeba in njegove vrednosti, ne obstaja o tem niti eden verodostojen hadis, razen da je Poslanik, s.a.w.s., ko bi nastopil redžeb, govoril: »Gospodar, podari nam berket[10] v redžebu in ša'banu in daj nam, da dočakamo ramadan.« (Hadis beleži el-Bezzar v svojem Musnedu, Taberani v el-Evsatu in drugi.)

O vrednosti meseca ša'bana je tudi izmišljeno veliko hadisov, čeprav obstajajo nekateri verodostojni hadisi, kateri govorijo o vrednosti posta v njem, kakor je hadis od Osame ibn Zejda, r.a.: »Allahov Poslanik, ne vidim, da se v nekem mesecu postiš več kakor v mesecu ša'banu?« Poslanik, s.a.w.s., mu je odvrnil: »To je mesec med redžebom in ramadanom, katerega ljudje zapostavljajo, a to je mesec, v katerem se človekova dela vzdigujejo k Vzvišenemu Allahu in jaz imam rad, da se postim, medtem ko se mi dela vzdigujejo.« (Nesai, hadis hasen, glej Sahih Sunen Nesai, 2/2356)

Ampak hadisi, kateri govorijo o namazu stotih rekatov, kateri se klanja na polovici ša'bana, so pa izmišljeni. Eden od takih hadisov je tudi naslednji hadis, kateri je seveda izmišljen: »Kdor petnajsto noč ša'bana klanja sto rekatov in na njih tisočkrat zrecitira kul huvallahu ehad, ne bo zapustil tega sveta, dokler mu Allah v spanju ne bo poslal sto melekov. Trideset ga bo razveselilo z Rajem, trideset ga bo razveselilo z rešitvijo od Ognja, trideset ga bo ščitilo od napak, a deset jih spletkari proti njegovim sovražnikom.« (el-Leali el-Masnua, 2/58)

IZMIŠLJEVANJE HADISOV JE VELIK GREH

Ne glede na to kakšen je motiv za izmišljevanje hadisov in pripisovanje le teh Poslaniku, s.a.w.s., je to velik greh in tistemu, ki se namerno laže, grozi peklenski ogenj. Poslanik, s.a.w.s., pravi: »Kdor se na mene namerno zlaže, naj si pripravi mesto v Ognju.« (Buharija, Kitabul-ilm, 3/38)

Pravi Gazali v delu el-Ihja': »Nekateri lahkomiselneži mislijo, da je dovoljeno izmišljati si hadise zaradi spodbujanja ljudi na dobra dela in odvračanja od grehov, in trdijo, da je v tem dobra namera. To je čista napaka, saj je Poslanik, s.a.w.s., rekel: »Kdor se na mene namerno zlaže, naj si pripravi mesto v Ognju.« (Ihjau ulumiddin 2/168)

Izmišljevanje in laž sta v islamu na splošno velik greh, ampak je greh še večji, če gre za laž o Poslaniku, s.a.w.s., ki je ljudem dostavil vero. Pripisovanje Poslaniku, s.a.w.s., to, kar ni rekel, je medvedja usluga in iznakazitev vere, pa tudi če gre za spodbujanje ljudi na dobro in odvračanje od zla. Zlagati se na Poslanika, s.a.w.s., ni isto, kakor zlagati se na navadnega človeka, saj Poslanik, s.a.w.s., pravi: »Zlagati se na mene ni isto, kakor zlagati se na nekoga drugega…« (Muslim)

Ni greh samo izmišljevanje hadisov, ampak jih je greh tudi prenašati, če vemo da so izmišljeni. Največjo odgovornost pri tem pa imajo verske avtoritete, pridigarji in imami, kateri ne samo da ne smejo prenašati takšnih hadisov, ampak morajo ljudi na njih tudi opozarjati. Poslanik, s.a.w.s., je rekel: »Kdor od mene prenese hadis, vedoč da je laž, je tudi on eden izmed lažnivcev.« (Muslim, Ahmed in Ibn Madže, glej Sahih Sunen Ibn Madže, 1/41)

Nekdo izmed neukih ljudi bo rekel: »Mi ne lažemo na Poslanika, mi lažemo za Poslanika, tj. za korist vere.« Predvsem na osnovi prej navedenega hadisa, je pripisovanje Poslaniku, s.a.w.s., hadise, katerih ni izgovoril, strogo prepovedano, pa tudi če se je s tem želelo pomagati veri. Po drugi strani, ali bi kdor koli od nas želel, da skupina ljudi v neko knjigo napiše vse, kar si želi, in potem na koncu knjige napiše, da smo to mi napisali? Vera islam je popolna in nič ji ni treba dodajati, niti odvzemati, še posebej pa ne potrebuje uslug in pomoči od nevednežev in zlonamernežev.

POSLEDICE IZMIŠLJENIH HADISOV

Obveznost je vsakemu muslimanu, še posebno islamskim učenjakom, da očistijo sunnet od slabih in izmišljenih hadisov in da prenašajo in govorijo samo tiste hadise, ki so ocenjeni kot verodostojni. Vzvišeni Allah je v vsakem obdobju in področju dal ljudi, učenjake, velikane ummeta, ki so ščitili Allahov šerijat od spreminjanja in sunnet Allahovega Poslanika, s.a.w.s., od laži in potvarjanja. Hadiski učenjaki so dajali veliko pozornost spoznavanju teh lažnivcev in njihovih biografij in so skrbno raziskovali hadise, katere so si izmišljali. V nasprotnem primeru bi bilo do resnice zelo težko priti in od vere islama bi naredili, kar so židi in kristjani naredili s svojima verama, ampak je Vzvišeni Allah na Sebe prevzel čuvanje vere islama od takšnih zlonamernih in dobronamernih 'pomagačev' vere. Seveda posledice izmišljevanja in prenašanja lažnih hadisov puščajo negativne stvari za islam in muslimane.

Predvsem so tisti, ki lažejo na Poslanika, s.a.w.s., izpostavljeni veliki nevarnosti, saj se jim zaradi tega grozi s peklenskim ognjem. Hadisi, ki so izmišljeni, niso samo na področju spodbujanja na dobro in odvračanja od zla, ampak je veliko takih hadisov tudi na področju verovanja (akide), kar je največja nevarnost, saj se tako ljudje navadijo in sledijo verovanju, katero je izmišljeno. To pa jih brez dvoma vodi v veliko zablodo in v večni ogenj. Dober primer za to je naslednji hadis. Izmišljeno je, da je Poslanik, s.a.w.s., rekel: »Če bi imel nekdo od vas lepo mišljenje o kamnu (in verjel v njegovo nadnaravnost), bi dal Allah, da mu ta kamen prinaša korist.« Ibn Tejmijje, Ibn Hadžer in Ibn Kajjim pravijo, da je ta hadis lažen in da so si ga izmislili tisti, ki obožujejo kamen. Ali pa še en izmišljeni hadis: »Kdor bo nekaj govoril in pri tem kihnil, je resnica, kar govori.« (ed-Daife, 136)

Še ena od posledic prenašanja lažnih hadisov je, da jim navadni ljudje zelo lahko sledijo in v to verjamejo, ter tako zapostavljajo Poslanikovo, s.a.w.s., verodostojno tradicijo in utemeljujejo svojo vero samo na periodičnih ibadetih ali delih, za katera je glede na te lažne in izmišljene hadise obljubljena velika nagrada. Pri nas veliko ljudi ve za vrednost meseca redžeba in noč Lejletur-regaib, a malo jih ve za nočni namaz, post v devetem dnevu meseca zu-l-hidžeta, akiko ali pa za post šestih dni v mesecu ševvalu.

Gospodar usmeri nas na Pravo pot in čuvaj našo vero. Amin.

Prevedel: Abdullah Vavpetič