|
Glasba (muzika) in Islam
Dokazi iz Kur'ana
 Vzvišeni Allah, s.w.t., pravi: »Nekateri kupujejo lehwel hadis,
želeč odvračati ljudi z Allahove poti in se ji posmehovati. Ne
vedo, kolikšen greh je to! Čaka jih strašna kazen!« (sura
Lukman, 6. ajet)
Od
Ebu el-Bekerija se prenaša, da je rekel: Vprašan je Ibnu Mes'ud za
ta ajet pa je rekel, r.a.: »Pri Tistem, ki poleg Njega drugega boga
ni, (to prisego je ponovil trikrat), to je muzika.«1
Ibnu
Mes'ud je za sebe rekel: »Pri Allahu, ki poleg Njega drugega boga
ni. Ni objavljena niti ena sura iz Kur'ana, a da ne vem, kje je
objavljena, niti obstaja en ajet iz Allahove Knjige, a da ne vem,
zakaj je bil objavljen. Če bi poznal nekoga, ki je bolj učen od mene
v Allahovi Knjigi, a možno bi ga bilo obiskati, osedlal bi konja in
odšel k njemu.«
V
pripovedovanju pri Muslimu je še dodatek: pravi Šekik: »Sedel sem v družbi
ashabov Allahovega Poslanca, s.a.w.s., in nisem slišal niti enega od
njih, da je zanikal besede Ibnu Mes'uda.«2 To potrjuje dejstvo, da je
bil ibnu Mes'ud najbolj izobražen ashab v Allahovi Knjigi.
- Od
Se'ida ibnu Džubejra se prenaša, da je Ibnu Abbas, r.a., za ajet
»Nekateri kupujejo lehwel hadis« rekel: »To je muzika.«3
A
znano je, da je Ibnu Abbas tolmač Kur'ana, katerega je Poslanec,
s.a.w.s., neke prilike stisnil na svoje prsi in rekel: »Allah moj,
pouči ga Knjigi.« Misleč na Kur'an, a v pripovedovanju od ibnu Madže piše:
»Allah moj, pouči ga modrosti (Sunnetu) in tolmačenju Kur'ana.«4
- Od
očeta Ebi Zabijana se prenaša, da je Džabir, r.a., za ajet
»Nekateri kupujejo lehwel hadis« rekel: »To je muzika in
poslušanje muzike.«5
- Ko
je tolmačil učenec Ibnu Abbasa, Mudžahid, »lehwel-hadis«, je rekel:
»To je muzika.«6
Mudžahid je brez dvoma najbolj učen tabi'in, ki je tridesetkrat
ponovil Kur'an pred svojim učiteljem Ibnu Abbasom in pri tem se je ustavljal
pri vsakem ajetu in spraševal o vsem, kar je vezano zanj.7
-
'Ikrime o »lehwel-hadisu« pravi: »Muzika.«8
-
Ibnu Omer, r.a., prav tako pravi:« Lehwel-hadis je muzika.«9
-
Hasan el-Basri potrjuje: »To je muzika in pihalni inštrumenti.«10
-
'Ata el-Harasani pravi: »To je muzika in laž.«11
-
Katade, r.a., o tem ajetu pravi: »Kupovanje (lehwel hadisa) ni samo
z denarjem. Dovoljeno je, da to človek vzljubi in že je padel v
zablodo, ker je izbral neresnico poleg resnice in škodljivo poleg
koristnega.«12
-
Imam mufesirja et-Taberi pravi: »Ta ajet zajema vse, kar odvrača od
Allahove poti.«13 in na prvem mestu je omenil muziko. On v svojem
tefsirju navaja trideset podatkov z različnimi verigami prenašalcev
(pripovedovalcev),
ki govorijo, da se ta ajet nanaša na muziko, pevke in drugo, kar je
vezano za muziko.14
-
Ibnu Kesir navaja: »Da se ajet nanaša na muziko, so mišljenja: Ibnu
Abbas, Ibnu Mes'ud, 'Ikrime, Mudžahid, Se'id ibnu Džubejr, Mekhul,
Amr Ibnu Šu'ajb, Alij Ibnu Buzejme.«15
-
Sufjan prenaša od Habiba, da je za ta ajet rekel: »To se nanaša na
muziko.«16
-
Imam el-Kurtubi v svojem tefsirju pravi: »To je najbolj pravilno
tolmačenje tega ajeta in ibnu Mes'ud je trikrat prisegel, da je to
muzika. Ona je prepovedana s Kur'anom in Sunnetom.«17
Torej evidentno je, da je muzika prepovedana v Kur'anu in Sunnetu in
da so se s tem strinjali islamski učenjaki od ashabov, tabi'inov,
imamov štirih mezhebov in generacij po njih.
-
Šejh el-Hemedani navaja šestindvajset fetev od najbolj priznanih
imamov o idžma'u (soglasnosti) islamskih učenjakov o prepovedi
muzike. Potem navaja besede hafiza Ibnu Hadžera el-Hejtemija in
pravi: »Kdor reče nasprotno (t.j. da ni soglasnosti učenjakov na
tem), je zamešal stvari.«18
-
Imam eš-Ševkani v svojem tefsirju pravi naslednje: »Lehwel-hadis je
vse tisto, kar odvrača od dobre poti, kot je: muzika...«19
-
El-Vahidi pravi: »Ta ajet, ki je tolmačen na tak način, kaže na
prepoved muzike.« a potem je navedel, da imam Eš-Šafi'i ni sprejemal
pričanja tistega, ki je poslušal muziko.20
-
Ibnul-Kajjim, r.a., trdi, da: »Ni človeka, ki posluša muziko in
igra, a da ni v zablodi s svojim znanjem in s svojimi deli.«21
-
Imam el-Alusi v svojem tefsirju navaja jasne dokaze o prepovedi
muzike.22
-
Muhammed Ibnu-Kadir, r.a., pravi: »Strinjali so se Ibnu Mes'ud, Ibnu
Abbas, Džabir in tabi'ini, r.a., po njimi, da se lehwel-hadis, kateri
je prepovedan v ajetu, nanaša na muziko. To je pomemben dokaz o
prepovedi muzike, a hkrati tudi odgovor Ibnu Hazmu, ki zagovarja, da
o prepovedi muzike ni nikakršnih dokazov.«23
-
Šejh Ahmed el-Hemedani navaja imena trideset najbolj znanih
tabi'inov, ki pravijo, da se »lehwel-hadis« nanaša na muziko.24
Po
vsem tem ni dvoma, da je poslušanje muzike prepovedano. Prav tako ni
dvoma, da so besede ashabov in tabi'inov dokaz, ker so oni črpali
znanje od najbolj verodostojnega vira - Poslanca, s.a.w.s.
Vzvišeni, dž.š., nadaljuje Svoj govor o tistih, ki kupujejo
lehwel-hadis: »Ko nekomu od njih govorite naše ajete, se naduto
obrne, kot da jih ni slišal, kot da je gluh. Napovej mu neznosno
trpljenje.« (sura Lukman, 7. ajet)
Imam
et-Taberi komentira: »Tisti, ki kupujejo lehwel-hadis, ko slišijo
klic Kur'ana, se obrnejo, ne želeč, da Ga poslušajo niti da Mu se
odzovejo.«25
Tu
se nahaja odgovor na vprašanje, zakaj tisti, ki poslušajo muziko,
obračajo svoje glave od Kur'ana – zato ker sta to dve stvari, ki se
ne moreta istočasno najti v srcu vernika. Če se je ena ugnezdila v
srce, za drugo ni mesta.
1.
Allah, s.w.t., pravi šejtanu: »In zavajaj s svojim glasom, kogar
boš lahko.« (sura El-Isra', 64. ajet)
-
Mudžahid ta ajet tolmači takole: »Šejtanov glas, ki je omenjen v tem
ajetu, sta muzika in zabava.«26
-
Šejhul-Islam, r.a., v svojih velikih fetvah navaja sledeče: »Glas
šejtana v tem ajetu se nanaša na muziko, kot to pravi del prve
generacije učenjakov.«27
-
Imam el-Kurtudi, r.a., v svojem tefsirju navaja: »Ajet nakazuje na
prepoved muzike.«28
2.
Vzvišeni, dž.š., pravi: »Mar se čudite temu govoru – smejete se,
namesto da bi jokali, a vi, samidun, bolje je, da padete na obraz pred
Allahom in se Mu klanjajte.« (sura En-Nedžm, 59-62)
Ibnu
Abbas tako komentira citirani ajet: »Samidun je muzika (t.j. tisti,
ki muzicirajo). Ko bi (malikovalci) slišali, da se citira Kur'an,
peli bi in se zabavali. Ta beseda izvira od prebivalcev Jemna.«29
'Ikrime prav tako pravi: »To je muzika.«30
Mudžahidov tefsir je identičen: »To je muzika. Pravijo prebivalci
Jemna »semede redžulun« - t.j. muzicira človek.«31
Kur'anske sure Lukman, El-Isra' in En-Nedžm, iz katerih smo citirali
ajete, so mekkanske sure po 'idžmau islamskih učenjakov. Torej,
Allah, s.w.t, je že v Mekki prepovedal muziko, preden je predpisal
molitev, džihad in dr.
In
ne samo to, celo pred tem. Prenaša Ali, da je Poslanec, s.a.w.s.,
rekel: »Samo dvakrat sem poželel, da naredim tisto, kar so
ljudje delali v džahilijetu, ampak me je Allah obvaroval tega.«
Potem je Muhammed, s.a.w.s., v daljšem hadisu omenil, kako je
neke prilike, ko je bil še deček, čuval ovce po gričih Mekke in
slišal zvok muzike, defov in flavt. Poželel je, da se udeleži tej
godbi in je zaprosil nekega pastirja, da pazi na njegovo čredo.
Pastir je pristal. Ko se je Poslanec, s.a.w.s., približal mestu, iz
katerega so prihajali glasovi muzike, ga je Allah, s.w.t., uspaval.
Poslanec, s.a.w.s., se je zbudil po sončnem vzhodu. Potem se mu je
pripetilo isto še enkrat. Potem je Resulullah, s.a.w.s., rekel:
»Pri Allahu! Po tem si nisem zaželel, da naredim kakršnokoli zlo,
ki so ga delali ljudje v džahilijjetu, vse dokler me Allah ni
počastil s poslanstvom.«32
Po teh jasnih ajetih in
besedah učenjakov, ki so bili najbližji Poslancu, s.a.w.s., je
jasno, da je poslušanje muzike in njeno izvajanje HARAM. V naslednjem
članku se bomo osredotočili na besede Poslanca, s.a.w.s. (sunnet).
Prevedel in priredil: Alim Hasanagić
Dokazi iz
sunneta
1) "Džami 'ul-bejan" od et-Taberija, 21/74, št. zap. 21361, el-Hakim
v svojem Mustedreku 2/411 pravi sahih. Z njim so se strinjali:
ez-Zehebi in Ibnul-Kajjim, beleži tudi Ibnu Ebi Šejbe v svojem
Musannefu, 5/132. št. hadisa 1. št. pog. 139, el-Bejheki v
"El-kubra", 10/377 št. zap. 21003, in v "Šua 'bul-iman" 4/278 št.
had. 5096, el-Dževzi v "Et-Telbis", str. 206
2) Zabeležila el-Buhari, str. 1104 št. had. 5002, Muslim, 16/15-16 št.
had. 2462-2463
3) Zabeležili et-Taberi v "Džami 'l-bejani", 21/74 št. zap. 21362,
el-Bejheki v "Šua 'bul-iman", 4/278 št. zap. 5097 in v
"Es-sunenul-kubra", 10/373 št. zap. 20987, a pri Ibnu Ebi Šejbe v
"El-musannef", 5/132 št. pog. 139 št had. 2 in Ibnu Ebi Hatima v
njegovem tefsirju 9/3096 št. zap. 17524 od Mekisa, da je Ibnu Abbas
rekel: "To je muzika in kupovanje pevk." El-Buhari v
"El-edebul-mufred" str. 338 št had. 807 in 1301, a el-Albani ga je
ocenil kot sahih, el-Bezzar pog. "Kešful-estari", 3/72 št. had.
2264. Ibnul Dževzi v "Et-Telbis" str. 206. To je torej tolmačenje
tega ajeta od dveh najbolj učenih ashabov, ki so bili prisotni pri
spuščanju Objave.
4) El-Buhari, str. 1529 št. had. 7270, Muslim, 16/32 št. had. 2477,
Ibnu Madže, 1/71 št. had. 136, et-Tirmizi, 3/233 št. had. 3004,
en-Nesai v "El-Kubra", 5/51-52 št. had. 8177, Ibnu Hibban pog.
"El-ihsan", 15/529 št. had. 7053. Ahmed, 1/359 št. had. 3379,
et-Taberani v "El-kebir", 10/362. št. had. 12022, el-Hakim 3/537 in
drugi
5) Prenaša et-Taberi, 21/75. št. zap. 21364.
6) Ibid, 21/75. št. zap. 21366, Ibnu Ebi Šejbe, 5/132. št. zap. 139.
št. had. 3. el-Bejheki v "El-kubra", 10/380. št. zap. 21020, Ebu
Nua'jim v "El-hilijje" 3/327. št. had. 4133, El-Dževzi v
"Et-Telbis", str. 206. Pravi el-Albani, da je zapis sahih. Pog.
"Et-tahrim", str. 144.
7) "Gajetun-nihaje", 2/41, red. št. 2659, el-Hakim v "El-Mustedrek",
v tem smislu 2/279, a pravi ez-Zehebi: "sahih po pogojih Muslima."
8) Ibnu Ebi Šejbe, 5/132, št. pog. 139. št. had. 4, et-Taberi 21/76
št. zap. 21369, el-Buhari v "Et-Tarihul-kebir", 2/217 št. had. 2556,
el-Dževzi v "Et-telbis", str. 206. Pravi El-Albani, da je zapis
hasen. Pog. "Et-tahrim". str. 143
9) "Tefsirul-Kurtubi", 14/52
10) Ibnu Ebi Hatim v svojem tefsirju, 9/3096 št. zap. 17526,
"Tefsirul-Kur'an-'azim", 3/413
11) Ibnu Ebi Hatim v svojem tefsirju, 9/3096 št. zap. 17525
12) "Džami'ul-bejani", 21/74 št. zap. 21359
13) Ibid, 21/77
14) Mi smo omenili nekatere, a kdor želi več, naj se vrne k izvoru.
15) "Tefsirul-Kur'anil-'azim", 3/413
16) Beleži ibnu Ebi Šejbe, 5/132 št. pog. 139, št. had. 7
17) "El-džami'ul-ahkam" od imama el-Kurtubija 14/51-52
18) "El-Ahkam", str. 83-88
19) "Fethul-kadir" od imama eš-Ševkanija 4/328
20) "Bedi'ut-tefsir", od ibnul-Kajjima el-Dževzije 3/403
21) "Bedai'ut-tefsir", 3/405
22) "Ruhul-me'ani", od imama El-Alusija 21/66-80, a v tem tefsirju
je dotični ajet podrobno komentiran na štirinajstih straneh, kdor
želi več, naj se vrne k omenjenemu delu.
23) "Zemmul-melahi", od ibnu Ebi Ed-Dunja, str. 12
24) "Ahkamul-muzika vel-gina", str. 36-42
25) "Džami'ul-bejan", 21/78
26) Beleži Et-Taberi v svojem tefsirju, 15/147, št. zap. 16952
27) "Medžmu'ul-fetava" od ibnu Tejmijje, 15/183-184 in 11/349
28) "Tefsirul-Kurtubi", 10/290. Mnogi mufesirji navajajo v svojih
tefsirjih, da se ta ajet nanaša med drugim tudi na muziko. Pog.:
"En-nuketu vel-ujun" od imama Ahmeda el-maverdija el-Basrija 3/255,
"Tefsirul-Hazin" od Ibrahima el-Bagdadija, znanega po imenu el-Hazin
4/115, "El-muharrerul-vedžizi fi tefsiril-kitab-'aziz" od imama
Abdul Hakka 'Atije el-Endelusija 9/136, "Fethul-bejani fi
mekasidil-Kur'an" od imama el-Kinnevdžija 7/418, "Tefsirul
bahril-muhit" od imama Ebu Hajjana el-Endelusija 6/55, "El-vesitu fi
tefsiril-Kur'an-medžid" od imama el-Vahidija en-Nejsaburija 3/116,
"Me 'alimut-tenzili" od imama el-Bagavija 3/123 in drugi.
29) Zabeležil Et-Taberi v svojem tefsirju, 26/108 št. zap. 25281,
el-Bejheki v "El-kubra", 10/377 št. zap. 21005, Ibnul-Dževzi v
"Et-teblis", str. 206-207
30) Et-Taberi, 26/108 št. zap. 25284
31) "Et-Telbis", str. 207. Pravijo mnogi mufesirji, da se ta ajet
nanaša tudi na muziko. Pog: "Fethul-kadir" od imama eš.Ševkanija
5/169, "El-džami'ul-ahkami" od imama el-Kurtubija 17/123,
"Envarul-tenzil" od el-Bejdavija 5/262, "Ed-durrul-mensur" od hafiza
es-Sujutija 7/667, "El-esasu fit-tefsir" od Se'ida Havva 10/5582,
"Tefsirul-Hazin" od Ibrahima el-Bagdadija 6/60, "Fethul-bejan" od
imama el-Kinnevdžija 13/279, "Tefsirul-bahril-muhiti" od Ebu Hajjana
8/167, "El-muharrerul-vedžiz" od imama Abdulhakka el-Endelusija
14/135, "Me'alimut-tenzil" od el-Begavija 4/247, "Ruhul-bejan" od
el-Bervesija 9/260 in drugi.
32) Zabeležil el-Hakim 4/245 in pravi: "Sahih po pogojih Muslima." Z
njim se je strinjal imam ez-Zehebi.
|
|
