Zakaj se je Muhammed (Mohamed) poročil z Aišo, ko je bila še tako mlada?

V Islamu imajo žene Allahovega Poslanca, s.a.v.s., posebno mesto in spoštovanje. V Koranu (Kur'anu) se omenjajo kot matere vernikov (umehatu-l-mu'minin). Vernikom mora biti Poslanec bolj pomemben kot pa oni sami sebi, a njegove žene so kot njihove matere. Ve ezvadžuhu ummehatum…(Njegove žene so kakor njihove matere) (Kor'an, El-Ahzab,6). Poslančeve soproge so imele po Poslančevi smrti tudi poseben položaj, namreč, njim ni bilo dovoljeno, da se ponovno poročijo. V zvezi s tem obstaja tudi konsenz in vsesplošna soglasnost vseh islamskih učenjakov. Ena od Muhammedovih posebnosti in privilegijev je bila ta, da je bilo njemu, za razliko od drugih moških, dovoljeno, da se je lahko poročil z več kot 4 ženami.

Neverniki so dejstvo, da je Poslance, a.s., imel več žena, tokom zgodovine velikokrat izkoriščali za osebni napad na njega in tako hoteli razvrednotiti njegovo misijo in delo. Ti napadi so v zadnjih letih postali še bolj intenzivni.

Potrebno je poudariti, da tisti, ki podrobno izučujejo življenje Muhammeda, a.s., lahko z lahkoto pridejo do spoznanja, da se on ni odločal za poligamijo zaradi zadovoljevanja svojih strasti. To je več kot očitno in tisti, ki trdijo, da je to naredil zgolj zaradi zadovoljevanja telesnih potreb, je potrebno opomniti na nekatera zgodovinska dejstva.

Prvo: Poslanec, s.a.v.s., bi lahko sebi izbral najlepša mlada dekleta in na ta način bi lahko dosegel velik telesni užitek. Vendar temu ni bilo tako: edina devica, s katero se je poročil, je bila Aiša, r.a., vse ostale so bile žene, ki so bile že prej poročene in večina jih je bila v srednjih letih. To vsekakor nakazuje na dejstvo, da je bilo zadovoljevanje telesnih potreb nekaj, kar je bilo vzporedno zakonskemu življenju, medtem ko je bilo izpolnjevanje visokih moralnih vrednot primarnega pomena. Na ta način je Poslanec, s.a.v.s., dosegal največje človeške vrednote. V to dejstvo se lahko prepričamo tudi, če pogledamo ozadje oziroma razloge za vsako ženo, s katero je stopil v zakonski stan.

Drugo: Znano je, da je Muhammed, s.a.v.s., preživel otroštvo in mladost v Meki, kjer je živel častno in samsko življenje. O tem so si istega mnenja tako muslimanski kot tudi nemuslimanski krogi znanstvenikov. Že takrat so ga krasile visoke moralne vrednote in bil je poznan po imenu Es-Sadik (tisti, ki vedno govori resnico) in El-Emin (zaupanja vreden). Biografi (življenjepisci) so zabeležili, da je bil v času, ko so se drugi vdajali vinu, kocki in ženam, daleč od vseh teh skušnjav.

Tretje: Poslanec, s.a.v.s., je bil poročen z eno žensko večji del svojega življenja, od 25 do 50. leta starosti. 25 let je preživel v zakonu s Hatidžo, ki je bila od njega starejša 15 let. Šele po njeni smrti se je odločil, da bo imel več žena. Nekatera dejstva, ki so zabeležena v zgodovinski literaturi, nedvomno kažejo na to, da je imelo njegovo mnogoženstvo večji pomen od golega fizičnega zadovoljevanja. Obstaja več razlogov, zakaj se je Poslanec, s.a.v.s., odločil imeti več žena.

Navedena dejstva, ki so zabeležena v pomembni zgodovinski literaturi, nedvomno nakazujejo, da je imelo Poslančevo mnogoženstvo večji pomen od samega fizičnega zadovoljevanja. Obstaja več razlogov, zaradi katerih se je Poslanec, s.a.v.s., odločal imeti več žena. Učenjaki navajajo štiri važne razloge za Poslančeve, s.a.v.s., zakone: poučevanje islama, ustanavljanje določenih šerijatskih (zakonskih) predpisov, družbeni razlogi in politični motivi. O tem se obširno govori v mnogih virih.

Poroka z Aišo

Aiša, r.a., je hčerka Ebu Bekra. Bila je edina žena Poslanca, s.a.v.s., ki ni bila predhodno poročena. Vse ostale žene so bile že poročene pa so jim možje umrli. Poslanec se ni imel namena poročiti z Aišo, ker je bila zelo mlada. Nekega dne, po smrti Hatidže, je k Poslancu prišla Havla bint Hakim, žena Osmana ibn Muz'una, in ga vprašala: ''Allahov Poslanec, ali bi se ti ženil?'' Poslanec je vprašal: ''S katero?'' Ona mu je odgovorila: ''Ali želiš dekle, ki nikoli ni bilo poročena (bikr), ali želiš ženo, ki je že bila poročena (sejjib)?'' On jo vpraša: ''Kdo je to dekle?'' ''Aiša, hčerka tebi najdražjega prijatelja Ebu Bekra.'' Po tem jo je vprašal: ''Kdo pa je žena, ki je že bila poročena?'' ''Sevda bint Zem'a,'' je odgovorila. Poslanec ji je nato rekel, naj gre in ju zaprosi za njega. (hadis-Ahmed v Mesnudu)

Po tem je Poslanec, s.a.v.s., začel sanjati Aišo. Aiša v vezi s tem pravi, da je Poslanec, s.a.v.s., rekel: ''Trikrat sem te sanjal. Zatem te mi je angel v sanjah prikazal v svileni obleki in mi rekel: 'To je tvoja žena.' Ko sem ti odkril lice in videl, da si to ti, sem rekel: 'Če je od Allaha, potem naj tako bo.' '' (Buhari in Muslim)

Naveden dogodek jasno priča o tem, da se je Poslanec, s.a.v.s., poročil z Aišo po Objavi, oziroma drugače rečeno, po tem ko mu je bilo to ukazano. Zaradi tega je njuna poroka specifična. Poslanec se je z njo poročil, ko je bila še dekle, s privolitvijo njenega očeta Ebu Bekra. To se je zgodilo v mesecu ševvalu (10. mesecu po muslimanskem koledarju), enajsto leto po poslanstvu ali leto dni po poroki s Sevdo, kar je bilo dve leti in pet mesecev pred hidžro (migracijo iz Meke v Medino). Glede na to, da Aiša takrat po šerijatu (islamskem zakonu) še ni bila polnoletna, je do dopolnitve polnoletnosti ostala v hiši svojega očeta. Ko je postala polnoletna (baliga), se je preselila v hišo Poslanca. To se je zgodilo v ševvalu, sedem mesecev po hidžri, v Medini, v času, ko je bila zgrajena Poslančeva mošeja.

V zvezi z Aišino poroko s Poslancem in njeno starostjo so imeli nasprotniki Islama številna nasprotovanja in napade na islam in Poslanca, s.a.v.s. Ti napadi so še danes prisotni in se odražajo v mnogih tekstih in blasfemičnih (bogokletnih) knjigah. Iz tega razloga je pomembno poudariti nekatera dejstva:

Prvo: Poroko z mlado osebo v tem času je potrebno gledati s takratnega zgodovinskega in kulturnega zornega kota. Poroka z mladimi dekleti je bila namreč v tistem času nekaj povsem običajnega, tako da na to ni nihče dajal velike pozornosti, niti Poslančevi največji sovražniki ne. Znano je, da so Poslančevi sovražniki iz vrste arabskih skupin, ki so oboževale kipe, izmišljali  razne laži o Poslancu, s.a.v.s. Izkoristili so vsako priložnost za napad na Poslanca, s.a.v.s., in da mu karkoli pregovarjajo. Biografska literatura je polna številnih prigovarjanj na Poslanca s strani arabskih in drugih njegovih sovražnikov. Zanimivo pa je, da za ta čas ni nikjer zabeleženo, da bi Poslancu kdo pregovarjal, ker se je poročil z devico Aišo. To je bilo za tisti čas nekaj povsem normalnega  in to je pomembno dejstvo, ki ga moramo imeti v mislih, ko govorimo o Poslančevi poroki z Aišo, r.a., kot tudi zgodovinsko in kulturno gledanje na ta dogodek v Poslančevem življenju, kar z današnjega zornega kota mnogi ne razumejo ter napačno in na žalost pogosto zlonamerno uporabljajo.

Drugo: Potrebno je poudariti, da čeprav je bila Aiša, r.a., še mlada, ko se je poročila, je bila po zakonih islamskega prava polnoletna. Vzrok, zakaj se Aisa, r.a., ni takoj preselila v hišo Poslanca, je bil namreč ravno zakonske narave. Poročno življenje z mladoletno žensko (baliga) namreč ni dovoljeno, to je z žensko, pri kateri se še ni začel menstrualni ciklus. Po islamskih predpisih se polnoletnost moškega navezuje na prvo polucijo, polnoletnost dekleta pa na prvo menstruacijo. Torej v času, ko je Aiša pristopila v zakonski stan s Poslancem, je bila po šerijatu že polnoletna.

Tretje: Poroka Poslanca z Aišo v njenih mladih letih je med drugim bila s ciljem, da Aiša ob Allahovem Poslancu, s.a.v.s., preživi svojo mladost in da se za ta čas vzgoji in izuči neposredno pod nadzorom Poslanca in na ta način postane izvrstna učiteljica in vzgojiteljica, katera bo kasneje, skoraj pol stoletja, poučevala in vzgajala številne generacije. V pomembni zgodovinski literaturi je navedeno, da je Poslanec, s.a.v.s., umrl enajstega leta po hidžri, Aiša pa je umrla 57. leta po hidžri. Ona je torej po njegovi smrti živela še skoraj pol stoletja in ves ta čas je bila aktivno vključena v izobraževanju novih generacij, ki so širili Islam. Veliki biograf in zgodovinar Ibn Hadžer el-'Askalani je v svojem največjem delu Takribu-t-Tahzib, v biografiji Aiše, r.a., zapisal: ''..ona je bila najbolj izobražena žena s področja fikha – poznavanja islamskega prava in nasploh razumevanja vere.'' To dejstvo je seveda še kako pomembno, v kolikor želimo v popolnosti (pravilno) razumeti, zakaj se je Poslanec, s.a.v.s., poročil z Aišo, ko je bila še tako mlada.

Eden od temeljnih ciljev Poslančevega mnogoženstva je bil priskrbeti kvalitetne učiteljice, ki bodo izučevale muslimanke z islamskimi predpisi. Islamska družba je bila v svojih začetkih in Poslančeve, s.a.v.s., soproge so imele zelo pomembno vlogo na področju izobraževanja ženske populacije. Poslancu, s.a.v.s., so bile potrebne žene, ki bi uspešno širile islam in poučevale druge žene o islamskih predpisih, še posebej pri predpisih, ki so se nanašali izključno na ženske tematike, pri čemer bi bilo moškemu nerodno govoriti. Znano je, da je kultura islamskega družinskega življenja prežeta s številnimi prepisi, kot so: intimni odnosi med partnerjema, predpisi o menstruaciji (hajz), poporodnem čiščenju (nifas), kopanje po spolnem odnosu, predpisi o čistoči žene, itd.. V hadiskih zbirkah je navedeno, da je Poslančeva sramežljivost bila večja od sramežljivosti device, ki se skriva v svojih sobah.

Zato je razumljivo, da on ni mogel prosto odgovarjati na vsa vprašanja drugih žena o zakonskem in intimnem odnosu partnerjev. Včasih so njegovi odgovori bili metaforične narave in pogosto so njegove žene drugim ženam na jasen način prenesle šerijatske predpise v zvezi z družinskim in zakonskim življenjem. Klasična islamska literatura je polna beležk, ki opisujejo te teme. Tako npr. Buhari in Muslim v svojih verodostojnih (sahih) izročilih od Aiše, r.a. navajata, da je ena od ensarijk (prebivalk Medine) vprašala Poslanca, s.a.v.s., o kopanju po končanem menstruacijskem ciklusu. Pri tem, ko ji svetoval kaj narediti, je rekel: ''Vzemi kos mošusa in se z njim obriši.'' Ona ga je vprašala: ''Kako naj se z njim obrišem?'' On je odgovoril: ''Obriši se.'' Ona je ponovno vprašala: ''Kako naj se z njim obrišem?'' On je odvrnil: ''Slavljen naj je Allah, obriši se z njim.'' Aiša dalje o tem pripoveduje: ''Privlekla sem jo k sebi in ji rekla: 'Obriši se z njim tako, da odstraniš sledi krvi.'''

Hadiska literatura je polna podobnih primerov, kjer se Poslančeve žene pojavljajo kot učiteljice in vzgojiteljice kasnejših islamskih generacij. To še posebej pride do izraza, ko govorimo o Aiši, r.a., s katero se je Poslanec poročil, ko je bila še zelo mlada. To dejstvo je namreč razlog, da je ona vzgojena pod nadzorom Poslanca in vse verske predpise se je naučila direktno od njega. Po smrti Poslanca je živela še skoraj pol stoletja in ves ta čas je poučevala mnoge naraščaje o islamskih predpisih.

prevedla: Enisa P.