RAZGOVOR S HADŽIJEM
Kot smo vam
obljubili, da bomo omenjeni
razgovor objavili takoj, ko bo prišel naš dragi hadžija Salih 11.2.2007 sva se skupaj za Amirjem odpravila h gospodu hadži Salihu Omanoviču, da bi opravila kratek razgovor o hadžu in o tem na kakšne ovire je gospod Salih naletel v času trajanja hadžijskih obredov. Kot prvo, preden nadaljujemo s potekom razgovora, za kratko informacijo, da vam napišemo, da je hadž (romanje v Mekko) po Islamskem učenju peti steber verovanja. Je vrhunec vsega, kar si lahko musliman zaželi. Hadž je seveda farz (obligacijska dolžnost vsakemu muslimanu), ki je tudi omenjena v Kur'anu (2. sura, 196 ajet: Opravite romanje in zakrožite okoli Svetega hrama v Gospodovem imenu…) in v Suni preroka Muhammeda a.s. Gospod hadži Salih se je odločil za hadž, ker se je pač zavedal da je to njegova dolžnost in da to dolžnost mora izpolniti, po drugi strani pa je to bila tudi njegova osebna želja. Po dolgo pričakovani želji, mu je uspelo shraniti nekaj denarja, da bi lahko plačal pot in pa sam hadž. Po svetovanju s hadžijam, ki so že bili na hadžu, mu je eden od njih, gospod hadži Džemil Silič, svetoval naj gre prek Dunajske agencije v Avstriji, ki ima že dolgoletne izkušnje z vodenjem tega projekta oziroma vodenja na hadž. Gospod hadži Salih je takoj poklical agencijo na Dunaj, kjer so mu natančneje povedali kaj jim mora poslati in kaj urediti, da bi imel vse urejeno za pot v Mekko na hadž. Seveda hadži Salih se je tega zelo veselil in nestrpno čakal dan, ko se bo usedel na avion, ki bo vzletel proti Mekki. Prišel je dan in hadži Salih je odpotoval v Mekko, kjer je naslednje tri tedne opravil vse obrede vezane za hadž in si celo vzel nekaj prostega časa, da bi pogledal ostale znamenitosti. Hadži Salih nam je na kratko opisal sam potek hadža, kajti njegova skupina s katero je bil v Mekki, je imela vse organizirano, tako da jim ni bilo treba skrbeti za karkoli. Sam potek hadža mu je bil zelo zanimiv in poln navdušenja, kajti kot je sam rekel, da kljub vročini, klimi in razmeram, ki vladajo v teh krajih, ga je vedno gnala volja in občutek, ki ga niti sam ni znal opisati tako, da je vse napore prenašal kar dobro, sploh za nekoga, ki ima skoraj 70 let. Mnogo je stvari, ki jih nikoli ne bo pozabil in ki so se mu vrezale v srce, od samega kraja kjer je bival, pa do obiskov raznih mošej, še posebno mošeje Muhammeda a.s. Sam pravi, da ga je prevzela misel, da so pred stotimi leti tu hodili prvi muslimani. Še posebej v mošeji Muhammed a.s., kjer je neprestano mislil na to kako je tu na tem mestu nekoč sam prerok Muhammed a.s. klanjal in se molil Bogu. Občutki so bili nepopisni in vse mu je bilo izredno všeč. Vendar vsake stvari je kmalu konec, tako se je tudi bližal konec oziroma dan, ko se bo treba vrniti nazaj domov. Povratek je bil sicer težak, kot je sam hadži Salih priznal, vendar na umu je vedno imel samo eno misel in to, da upa da mu je Bog priznal njegov obred in njegov hadž. Po razgovoru nam je hadži Salih pokazal še nekatere slike s hadža in tako smo končali z našim razgovorom. Bilo nam je v veselje opraviti razgovor s hadži Salihom in prosimo Boga, da prizna njegov hadž, ter da ga velikodušno nagradi za njegova dela.
Ekipa Haq, dne 21.03.07 Adnan Redžić in Amir Ramić |