Gibi, katere je dovoljeno delati v namazu

Osnova je, da je človek v namazu umirjen in zbran ter da dela samo tiste gibe, ki so v namazu predpisani, kakor so ruku`, sedžda, dviganje rok ob izgovarjanju začetnega tekbirja, tekbir ob pregibanju na ruku` itd. Poleg tega se v verodostojnih pripovedovanjih pripoveduje, da je Poslanik, s.a.w.s., dovolil ali pa sam delal določene gibe v namazu in zato oni ne kvarijo namaza niti zmanjšujejo njegovo vrednost. Nekateri od njih se celo smatrajo za sunnet (suno). Za večino gibov v namazu obstaja dovolj pojasnil, nekateri pa so tudi predmet neskladij med islamskimi učenjaki. Tukaj brez velikih podrobnosti omenjamo tiste gibe, katere je po mišljenju večine islamskih učenjakov dovoljeno delati v namazu.

Temu položaju rečemo 'sedžda'

1.) Držanje otroka v času namaza.

Od Ebu Katade, r.a., se prenaša, da je rekel: ''Poslanik, s.a.w.s., je opravljal namaz, noseč Umamo, hčerko svoje hčerke Zejnebe, r.a. Ko bi naredil sedždo, bi jo spustil, a ko bi vstal, bi jo vzdignil.''  (Buhari številka 516; Muslim št. 534)

Imam Nevevi, r.h., je rekel: ''Nekateri pripadniki malikijskega mezheba (pravna šola) pravijo, da je ta hadis mensuh - derogiran, nekateri pravijo, da je ta predpis ena od posebnosti Poslanika, s.a.w.s., nekateri pravijo, da je Poslanik, s.a.w.s., tako postopal po potrebi, a vse to so samo ugibanja, za katera ne obstajajo veljavni šeriatski argumenti…'' (Fethul-Bari 1/705)

2.) Malo se premakniti (zakorakati) zaradi potrebe.

Od Aiše, r.a., se prenaša, da je rekla: ''Poslanik, s.a.w.s., je klanjal v hiši, a vrata so bila zaprta. Jaz sem prišla in iskala od njega, da jih odpre. Poslanik, s.a.w.s., je pristopil in mi odprl, zatem pa se je vrnil na mesto, kjer je klanjal. Zatem je Aiša, r.a., omenila, da so bila vrata v smeri Kible.'' (Tirmizi št. 602; Ebu Davud št. 910 in drugi)

3.) Narediti korak ali nekaj korakov, da bi se tako preprečila eventualna škoda.

Od Ezreka ibn Kajsa se prenaša, da je rekel: ''Bili smo v Ehvazu (mesto v Iraku, osvojeno v času Omerja, r.a.), kjer smo se borili proti Harurijem (haridžijam - sekta). Jaz sem se znašel v neki uvali blizu reke...'' ''...pa sem opazil človeka (to je bil Ebu Berze el-Eslemijj), kako opravlja namaz, v rokah pa je držal uzdo svojega jahanca. Žival se je začela premikati, a ta ji je sledil. Takrat je eden od haridžij, preklinjajoč tega plemenitega ashaba, rekel: 'Gospodar moj, naredi tako in tako s tem starcem…' (v nekaterih pripovedovanjih piše, da so ga začeli preklinjati in govoriti: 'Poglejte tega osla, pustil je svoj namaz zaradi konja.') Ko je zaključil namaz, je rekel: 'Slišal sem, kaj ste rekli. Zares, jaz sem s Poslanikom, s.a.w.s., sodeloval v šestih, sedmih ali osmih vojnih pohodih in sem se prepričal, koliko je olajševal drugim. Rajši se malo premaknem za svojega jahanca, kakor pa da odide kamor hoče in da mi je to potem težava.' '' (Buhari št. 1211)

Ibn Hadžer je v komentarju tega hadisa rekel: ''Islamski pravniki (fakihi) so soglasni, da veliko hoje v farz (obveznem) namazu kvari namaz. Ta hadis se nanaša na neznatne in maloštevilne korake. V nekaterih pripovedovanjih se omenja, da je bil to ikindija (opoldanski) namaz.''

Opomba: haridžije so se od samega pojava naprej borile proti muslimanom z orožjem ali z grdimi besedami. V pripovedovanju vidimo, da so enega od ashabov preklinjali in ga imenovali z oslom. Na podoben način postopajo tudi današnje haridžije, saj žalijo, omalovažujejo in imenujejo islamske učenjake z grdimi imeni ali pa jih razglašajo za nevernike.

4.) Prebuditi ali pretresti osebo, ki je zaspala, če je to potrebno.

Od Aiše, r.a., se prenaša, da je rekla: ''Stegnila bi svoje noge na mesto, katero je bilo Poslaniku, s.a.w.s., v smeri Kible, takrat, ko bi opravljal namaz pa bi me, kadar bi naredil sedždo, dotaknil, (da bi umaknila noge), ko pa bi vstal, bi jih jaz spet stegnila.” (Buhari št. 1209; Muslim št. 512)

Iz tega hadisa vidimo:

-  dovoljeno se je dotakniti svoje soproge v toku namaza, če je to potrebno.

- skromnost Poslanika, s.a.w.s., in njegove družine, saj so živeli v tako majhnem prostoru. Kadar bi eden od njih legel, da spi, drugi ni imel dovolj prostora, da opravi namaz.

5.) Sezuti se ali sleči del obleke, če je to potrebno.

Od Ebu Seida el-Hudrija, r.a., se prenaša, da je Poslanik, s.a.w.s., v eni situaciji opravljal namaz pa se je sezul in obutev pustil na svoji levi strani. Ko so ashabi to videli, so tudi oni sezuli svojo obutev… (Buhari in Muslim)

Po namazu jim je Poslanik, s.a.w.s., pojasnil, da je tako storil, ker ga je Džibril obvestil, da ima na svoji obutvi nečistočo.

6.) Pljuniti v robec ali podobno.

Od Džabira ibn Abdullaha, r.a., se prenaša, da je Poslanik, s.a.w.s., rekel: ''Kadar nekdo od vas vstane, da opravi namaz, je Vzvišeni Allah pred njim pa naj ne pljuva pred sebe niti na svojo desno stran, ampak naj pljune na svojo levo stran, pod levo nogo. Če ga slina prevlada (da se ne more zadržati), naj s svojo obleko naredi tako.'' Pa je zatem zamotal konca svoje obleke enega preko drugega…'' (Muslim št. 3008 in pri Buhariji podobno)

7.) Ubiti kačo, škorpijona ali neko drugo žival, ki jima je podobna.

Od Ebu Hurejre, r.a., se prenaša, da je Poslanik, s.a.w.s. ukazal, da se v toku namaza ubijeta dva škodljivca; kača in škorpijon. (Tirmizi št. 390; Ebu Davud št 921 in drugi)

8.) Popraviti obleko ali se popraskati v namazu.

Od Džerira ed-Dabbija se prenaša, da bi Ali, r.a., v času namaza, postavil svojo desno roko na zglob leve in je ne bi premikal, vse dokler ne bi šel na ruku`, razen če bi si popravil obleko ali se popraskal. (Ibn Ebi Šejbe 1/391 in Buhari talikan - brez verige prenašalcev 3/86) Od Ibn Abbasa, r.a., se prenaša, da je rekel: ''Človek, naj si v namazu pomaga s katerim koli delom telesa.'' (Buhari, tudi talikan)

Ibn Hadžer je v komentarju tega hadisa rekel: ''Odpraviti v času namaza tisto, kar tistemu, ki opravlja namaz, nagaja, pomaga, da je molivec skoncentriran in skrušen v namazu. Pod pomaganje v namazu se šteje tudi to, da se človek nasloni na palico ali da se prime za vrv. To so dovolili nekateri učenjaki iz prvih generacij…'' (Fethul-Bari 3/87)

9.) Ženskam je v namazu dovoljeno ploskniti, če imam (tisti, ki vodi molitev) naredi napako in ga ne opozori nihče od moških.

V primeru, da imam naredi napako, ga moški opozorijo z besedo ''SubhanAllah'', ženske pa plosknejo z rokami in na ta način opozorijo na eventualno napako. (Buhari št. 1203; Muslim št. 421) Če ženske klanjajo same brez prisotnosti moških ali klanjajo z moškimi, kateri so jim mahremi (osebe, s katerimi se ne morejo poročiti), potem je dovoljeno, da imama v primeru napake opozorijo z besedo ''SubhanAllah''. Od Esme bint Ebi Bekr se prenaša, da je rekla:  ''Ko je bil sončni mrk, sem prišla do Aiše, r.a., in videla ljudi, da opravljajo namaz in tudi Aiša, r.a., ga je opravljala. Vprašala sem: 'Kaj je z ljudmi?' pa je z roko pokazala na nebo in rekla: 'SubhanAllah.' '' (Buhari in Muslim)

Imam Zerkeši je rekel: ''Ženske plosknejo z rokami v primeru napake imama v namazu in ni dvoma, da se mislim na situacijo, kjer ženska klanja z moškimi, med katerimi so tudi tujci (za njo). Ampak če klanja z ženskami ali z moškimi, kateri so ji mahrem, potem bo izgovorila 'SubhanAllah', kakor tudi recitira Kur`an pred njimi naglas.'' (Mugnil-muhtadž 1/418)

Opomba: če bi ženska tudi med tujci imama opozorila s svojim glasom, bi bil njen namaz pravilen in tudi namaz ostalih bi bil pravilen, ampak naredila bi nekaj, kar za njo ni sunnet. (Velijjuddin el-Iraki. Tarhut-tesrib 2/248-249)

10.) Narediti gib z roko ali glavo, da bi molivec nekaj nakazal drugi osebi.

Od Džabira, r.a., se prenaša, da je rekel: ''Poslanik, s.a.w.s., me je, ko je na svojem jahancu potoval k plemenu Benu Mustalik, poslal, da za njega nekaj opravim. Ko sem se vrnil, sem videl, da opravlja namaz na svoji kameli pa sem mu začel govoriti (o tem kaj sem opravil.) On mi ni odgovoril, ampak je mahnil z roko in glavo. Spet sem mu začel govoriti, a on je spet naredil isto. Po tem, ko je zaključil namaz, me je vprašal: 'Ali si opravil tisto, kar sem ti rekel? Ni mi preprečilo, da ti odgovorim, samo to, ker sem bil v namazu…' '' (Muslim št. 540)

V eni situaciji je Ummu Selema, r.a., poslala svojo služkinjo, da Poslanika, s.a.w.s., vpraša o dveh rekatih namaza po ikindiji, katera je Poslanik, s.a.w.s., opravljal, a predhodno ga je slišala, da je prepovedal kakršen koli namaz po ikindiji, dokler ne zaide sonce. Medtem, ko je Poslanik, s.a.w.s., opravljal namaz, ga je ta služkinja vprašala o teh dveh rekatih pa ji je Poslanik, s.a.w.s., dal znak z roko, naj počaka, dokler ne konča z namazom. Po namazu ji je pojasnil, da sta to dva rekata od podne namaza, katerih ni uspel klanjati zaradi neke delegacije, katera mu je prišla iz plemena Abdul-Kajs. (Buhari št. 4370)

11.) Z gibom roke odvrniti na selam, katerega nekdo naziva človeku medtem, ko opravlja namaz.

Od Abdullaha ibn Omera, r.a., se prenaša, da je rekel: ''Poslanik, s.a.w.s., je odšel v Kubo (naselje v bližini Medine), da bi opravljal namaz. Prišli so neke ensarije in mu začeli nazivati selam medtem, ko je poslanik opravljal namaz pa sem vprašal Bilala: 'Kako jim je Poslanik, s.a.w.s., odvračal na selam, saj je opravljal namaz?' Bilal je rekel: 'Tako.' Pa je zravnal svojo dlan, da je bila notranja stran spodaj, a zunanja zgoraj.'' (Ebu Davud št. 915 s pravilno verigo prenašalcev)

Opomba: Na začetku je bilo (v toku namaza) dovoljeno odvrniti na selam z besedami. Od Abdullaha ibn Mes`uda, r.a., se prenaša, da je rekel: ''Nazivali smo selam Poslaniku, s.a.w.s., medtem, ko je bil v namazu pa bi nam on na selam tudi odvračal. Ko smo se vrnili iz Nedžašije (Abesinije), bi mu nazivali selam medtem, ko je opravljal namaz, a on nam ne bi odvračal. O tem smo ga povprašali in nam je odgovoril: 'Zares ima namaz svoje točno določene gibe.' '' (Muslim št. 539)

12.) Dvigniti glavo s sedžde, da bi preveril v kakšnem stanju se nahaja imam, če bi dalj, kot običajno, ostal na sedždi.

Od Abdullaha ibn Šeddada od njegovega očeta se prenaša, da je rekel: ''V neki situaciji je Poslanik, s.a.w.s. prišel na jacijo namaz in s seboj pripeljal enega od svojih vnukov, Hasana ali Huseina. Prišel je (k mihrabu) in zatem prinesel začetni tekbir ter začel z namazom. Naredil je sedždo in na njej ostal zelo dolgo.'' Pravi prenašalec hadisa, Abdullah ibn Šeddad: ''Dvignil sem svojo glavo s sedžde in videl dečka na hrbtu Poslanika, s.a.w.s., ko je bil na sedždi, potem pa sem se vrnil na sedždo. Ko je končal namaz so ljudje vprašali: 'Božji Poslanik, zadržal si se na sedždi pa smo pomislili, da se je nekaj zgodilo ali da prejemaš razodetje.' Nato je rekel: 'Nič od tega se ni zgodilo, ampak me je ta moj vnuk zajahal pa se mi ni dalo, da ga v tem prekinem, vse dokler se ni poigral.' '' (Nesai v Sunenu z dobro verigo prenašalcev)

13.) Gledati v Mushaf (Kur'an) in recitirati iz njega v toku nafile (prostovoljnega) namaza.

Abdurrezak v svojem Musannefu beleži pripovedovanje, da je Aiša, r.a., gledajoč v mushaf opravljala namaz v toku ramadana. Buhari v svojem Sahihu prav tako beleži, da je Aiši, r.a., namaz vodil suženj, ki je recitiral iz mushafa. (pripovedovanje je muallek; brez verige prenašalcev, ampak jo je spojil Ibn Ebi Šejbe v svojem Musannefu 2/338 in drugi). To ni dovoljeno delati v obveznih-farz namazih.

Allah najbolje ve.

Prevedel: Abdullah Vavpetič