|
Petek, 04.05.2007, Sežana ( Džuma-namaza, 13.00 )
NAZIV HUTBE: BLAGOSTI ISLAMAHvala Vzvišenemu Bogu, Stvaritelju Zemlje in Nebes, ter vsega okoli nas, hvala Bogu enemu in edinemu na Njegovih neizmernih blagostih, ki nam jih nudi, da se koristimo z njimi in v katerih uživamo. Naj je Božji mir in blagoslov na Njegovega preroka Muhammeda a.s., na njegovo družino, na njegove najbližje prijatelje ter na vse tiste, ki ga sledijo z Islamom v srcu.
Tema današnje hutbe (pridige) bo govor o Božjih blagostih, ki nam jih je namenil, ki nam jih pošilja znova in znova in s katerimi se ljudje koristimo.
Mnenje mnogih tolmačev Kur'ana je, da je zadnji objavljeni ajet v Kur'anu bil na poslednjem oprostilnem romanju v sveto mesto Mekko (oprostilni Hadždž), kjer je Bog objavil naslednje :
»Danes sem vam izpopolnil vero in vam naklonil blagoslove. Jaz sem hotel, naj bo islam vaša vera.« (Al-Ma`ida 3)
Kakšen je naš odgovor kadar slišimo take besede? Kaj bi mi morali reči na to?
Muhammed a.s. nam je zapustil mnoge molitve (dove), mnoge vrste obredov (ibadet), besede, ki jih je vsakodnevno izgovarjal (zikr) in na ta način nam priporoča da vsak dan izgovorimo :
«Raditu bi-llahi Rabben ve bi-l islami dinen ve bi Muhammedin nebijen».
Kar v prevodu pomeni : »Zadovoljen sem da mi je Bog (Allah dž.š.) gospodar, da mi je vera Islam in da je moj prerok Muhammed a.s.«
Vidite, to je lepota Islama, ki je nepregledna in stalna, ona sije z vsem svojim sijajem, za vsak čas, za vsak prostor in za vse ljudi. Njen sijaj nima nobenih zaprek niti zastorov, ne nacionalnih, ne rasnih, ne razrednih in ne ideoloških. Zato ker je ona univerzalna in ker je večna in seveda ker je od Boga, Gospodarja vseh svetov.
Ko govorimo o lepoti Islama, o univerzalnih človeških lepotah, o lepoti miru, potemtakem v Kur'anu najdemo mnogo ajetov, kjer Vzvišeni Bog ( Allah dž.š. ) pravi: »Gospod vabi v Hišo miru in usmerja na pravo pot, kogar sam hoče!« (Junus 25)
V naslednjem ajetu Bog (Allah dž.š.) pravi: »Ne uničujte red na zemlji … ko je na njej zavladal red in mir.«
Vzemimo primer, kadar Bog govori o lepoti svobode: »In Allahu se klanjajte in nikogar mu enakim ne smatrajte!«
V bolj preprostem jeziku bi se lahko vse skupaj prevedlo na sledeči način: da nam je ukazano, da smo samo Božje sluge, ker če bomo iskrene Božje sluge, ne bomo nikogaršnje sluge, ne bomo sluge človeškim potrebam in strastem, ne bomo sluge človeškim zablodam niti ideologijam ter človeškim predsodkom. Svobodni boste v svojih dušah, v svojih srcih in to seveda vse v okviru Božjih meja oziroma Božjih zakonov, ki vas čuvajo, da ne bi padli na stranpot in s tem ogrožali druge ljudi okoli sebe.
Naprej, kadar govorimo o lepoti pravice in pravičnosti spet Kur'anu najdemo: »Allah zahteva da se vsako pravo spoštuje, dobro dela in da se bližnjim deli, a nered in vse kar je odvratno in nasilje prepove; On vam svetuje, da bi vi nauk sprejeli.«
Vse univerzalne človeške značilnosti in vrednote, o katerih se govori, jih najdemo izpisane v Kur'anu.
Zgodovina beleži oziroma je priča, da so vsi ljudje, tisti s severa, tisti z juga, tisti z vzhoda in tisti z zahoda, ko so spoznali lepoto Islama, v vseh njenih dimenzijah, v njeni pravi obliki, so sprejeli Islam in ga potrdili kot edino pravo vero, po kateri druge vere in resnice ni.
»LA ILAHE ILLE-L-LAH MUHMMED-E-RESULULAH«
Vendar pa danes ljudje, ki gledajo Islam skozi prizmo medijev, bodo na Islam gledali kot vero ekstremizma, fundamentalizma, fanatizma, terorizma in tako se bo pri njih razvil strah, prezir in sovraštvo, s katerim ne bodo mogli videti tisto pravo lepoto Islama. Na poročilih vsak dan lahko slišimo, kako nas vedno imenujejo z besedami »fundamentalisti, ekstremisti, islamski militaristi, islamski protestniki« in vse več z besedo »islamski teroristi«
Vse to ni brez razloga, zakaj nas imenujejo oziroma nas etiketirajo z » islamski«?
Moč Islama ni v njihovih državah, v njihovi ekonomiji niti v njihovih vojskah. Ni problem v zahodnem imperializmu in hegemoniji. Ampak njih to ne moti. Kaj je potem tisto kar njih v bistvu resnično moti? Kje je njihov problem? Njihov problem je v Islamu kot veri, kot ideji ki vzgaja skoraj dve milijardi, da ostanejo to kar so, MUSLIMANI, predani Vzvišenem Bogu (Allahu), a ne da postanejo tisto, kar bi oni hoteli, oziroma si želeli. Iz tega razloga je dolžnost vsakega muslimana, da promovira Islam v najlepši luči in njegovi lepoti, kjerkoli se nahaja in v vsakem času, na vsakem mestu, s svojimi besedami, svojimi postopki, svojimi deli, svojim moralnim in lepim obnašanjem, pa naj nas imenujejo kakorkoli hočejo.
Lepota Islama se nedvomno širi povsod, na vse strani. Lepota Islama je sedanjost in prihodnost, ona nima alternative za človeštvo. Spet z druge strani gledano, vsak musliman je dolžan, da je kritičen in če je le možno, da prepreči kakršenkoli način nasilja, vandalizma in vsega tistega, kar Islam prepoveduje, ne glede na to, kdo je izvršitelj nasilja, proti komu se izvršuje, v čigavem imenu se izvršuje in s kakšno namero se izvršuje. Stav Islama je jasen.
V hadisi-kudsiju Vzvišeni Bog (Allah dž.š.) pravi:
»O sluge Moje, Jaz sem sebi prepovedal nasilje in ukazal sem, da je prav tako prepovedano tudi vami in ne izvršujte nasilja med seboj.«
To je misija Islama in to je jasno mnenje Islama in zato priporočamo sosedom, krščanske veroizpovedi, tistim na severu, tistim na jugu, tistim na vzhodu in tistim na zahodu, da ne obtožujete Islama in muslimane, ker dokler bo Islam obstajal na teh prostorih, Mir bo, tolerantnost bo, so življenja bo, mošeje, cerkve in sinagoge bodo stale. Želimo si sosedstva, želimo ljubezen in mir na teh prostorih. Če se zgodi kakršenkoli zločin in če se zgodi kakšno nasilje, povzročitelj tega ima svoje ime, tako da so Islam in muslimani čisti od tega.
Prosim Vzvišenega Boga (Allaha dž.š.), da nam podari mir in medsebojne normalne odnose na teh prostorih in naj vlada Božji mir in Blagoslov nad vsemi. Naj nas vzvišeni Bog zaščiti od prekletega hudiča in vsakega zla, naj nam oprosti vse naše grehe in naj nas vodi na pravo pot, a to je ena in edina pot Božja. Amin!
Adnan Redžić |