|
Islam
kot vera in način življenja človeku omogoča, da lahko v največji
meri vzpostavi pravilen odnos do sebe in drugih. S sprejetjem in
sprejemanjem islama posameznik razvija razumevanje sveta,
solidarnost in povezanost v skupini, v kateri živi, z islamom
izgrajuje svojo osebnost in duševni mir. Islam je vera, ki
človeka vodi po poti resnice, po pravi poti, in le v islamu
lahko v celosti upravičimo svoj obstoj, saj nas poučuje, kako
lahko izvršimo svoje poslanstvo na tem svetu in najdemo srečo na
Ahiretu, v onostranstvu.
Pripadnik islama mora s srcem in z razumom sprejeti temelje
islamskega nauka in v skladu z njim urediti svoje vsakdanje
življenje; ni dovolj, če človek pozna resnico, po njej se mora
tudi ravnati, uskladiti mora besede in dejanja. Islam namreč
zajema teorijo in prakso, pobožnost in aktivnost. Resnično,
islam je popolna vera, ki ji ni moč ničesar dodati ali odvzeti.
Srž
islama je vera v enega Boga, Enega in Edinega Allaha, čigar moč,
znanje in bivanje so neomejeni; samo k Allahu se lahko zatekamo
v molitvi, le Njega prosimo za pomoč in za odpuščanje. Vera v
Enega Boga je v skladu z naravnim redom stvari in hkrati s
človeško naravo; vera v Enega Boga je edina, ki jo lahko naš
razum zares sprejme brez zadržkov in omejitev: to je Allahov
red in v skladu z njim je Allah ustvaril človeka. Božja
stvaritev je, kakršna je, in nihče je ne more prevrednotiti.
Samo to je prava vera.
Zgodovina potrjuje, da so ljudje v časih, ko so se klanjali
malikom, zanikovali svoj lastni razum, svojo lastno naravo, in v
teh obdobjih je prevladovalo nazadovanje, neznanje. Vera v Enega
Boga torej pomeni osvoboditev od vseh vidikov praznoverja. Pravi
vernik se boji samo Boga in nikogar drugega, pa naj je ta še
tako mogočen. Človeštvo torej nima in ne more imeti višjega in
plemenitejšega cilja od sprejemanja in pokoravanja Allahu, in
prav to omogoča islam: doseganje resnice in zavračanje
neresnice.
TEMELJI
ISLAMSKEGA VEROVANJA
Islam temelji na šestih osnovnih načelih:
- verovanje v Allaha, Enega Boga,
- verovanje v Njegove meleke (angele),
- verovanje v Njegova razodetja človeštvu,
-verovanje v Njegove poslance,
- verovanje v Sodni dan,
- verovanje, da se vse zgodi po Allahovi volji.
Verovanje v
Enega Edinega Boga
 Verovati
v Enega Edinega Boga pomeni priznanje, da je On v celoti
svoboden in neodvisen v Svojem bitju, bivanju in Svojih
lastnostih, da je le On vreden oboževanja, da ni nikomur in
ničemur podoben in da ni nihče in nič podobno Njemu:
…Nič Mu ni podobno. On vse sliši in vse ve…
Pripadniki islama, Muslimani, verujejo, da je On Stvarnik in
Gospodar vesolja, da je Njegova oblast brez omejitev; počne, kar
hoče, in kar hoče, se tudi zgodi: …Če bi bilo na njih (v
nebesih in na Zemlji) več bogov, bi propadla nebesa in Zemlja …
… Reci: On je Allah, Eden! Allah je pribežališče vsakomur! Ni
rodil in rojen ni, nihče Mu ni enak! …
Verovanje v
Božje meleke (angele)
Človek
je eno od Allahovih stvaritev, in kot vse stvaritve je omejen.
So svetovi, v katere ne more prodreti in jih tudi ne spoznati.
Tudi v našem svetu so stvari, ki jih človek s svojim umom ne
more zaobjeti, kar pa nikakor ne negira njihovega obstoja.
Skrajno nehvaležno in kratkovidno bi bilo, če človek ne bi
priznal tistega, česar mu njegova omejena čutila ne morejo
potrditi.
Verovanja v Božje meleke (angele), nevidna duhovna bitja, v
islamu ni mogoče ločevati ali izvzeti od drugih temeljev vere.
Meleki so prav tako Allahova stvaritev, ki izvršujejo vse, kar
jim ukaže: …Allaha se boje, ki je nad vsem, in Njemu se
pokoravajo…
Musliman trdno veruje v Allahove meleke, saj resnica obsega
materialni in nematerialni svet – materijo in duh, izpričani
svet in svet nedoumljivega.
Verovanje v
Allahove Knjige (Razodetja)
Verovanje v Allahove knjige (Allahove Kitabe) pomeni
prepričanje, da so vse Knjige, ki jih verniki pripisujejo Allahu,
v resnici objavljene po Njem in od Njega, da so resnično Njegova
beseda: …O vi, ki verujete, verujte v Allaha, v Poslanca
Njegovega, in v Knjigo, prej objavljeno. Tisti, ki ne veruje v
Allaha, v Njegove meleke, v Knjige Njegove, v Poslance in v
Sodni dan, je zares zablodil…
Kur'an (Koran) je še dandanes v originalnem jeziku (arabščina).
Vse
knjige, ki jih je Allah objavil, so bile navodila ljudem, ki so
pozivala na pravo pot in odvračale od zla. Natančno število
objavljenih knjig ni znano, Kur'an (Koran) pa omenja štiri
velike Knjige oziroma Kitabe: Tevrat, Zebur, Indžil in Kur'an
(Koran). Omenjeni so tudi Listi oziroma Suhufi, objavljeni
Abrahamu in Mojzesu:
…Naše dokaze smo jasno podprli, Knjigo smo poslali in natančno
tehtnico, da bi ljudje prav ravnali…
Verovanje v
Božje Poslance – Glasnike vere
Ta
temelj islama pomeni vero v vse Božje poslance – ljudi, ki jih
je Allah izbral in jim dostavil resnico islama. Poslanci so
torej dobili nalogo, da Resnico prenesejo svojemu narodu in jih
popeljejo iz teme na pravo pot. To nalogo so imeli vsi Božji
poslanci – od Adama pa do Muhammeda. Islam je enotno Božje
razodetje vsem ljudem na Zemlji: …Predpisal vam je vero,
zaupal jo je Noetu in objavil Abrahamu, Mojzesu in Jezusu;
širite torej to vero in ne ločujte se v njej…
Allahova vera je že v izhodišču ena sama, in poučevali in širili
so jo vsi Božji poslanci. To je bil temeljni cilj njihovega
poslanstva. Objavljanje vere se je ravnalo po trenutnih potrebah
človeškega razuma, zahtevah časa in okolja pri posameznih
narodih, njeno bistvo pa je enako v vseh od Boga objavljenih
Knjigah, zato musliman veruje v vse Božje poslance in razodetja:
…Mi ne delamo razlike med poslanci Božjimi…
Verovanje v
Sodni Dan
Vera v
Sodni dan pomeni vero v prihodni svet, v življenje po biološki
smrti, ko bodo ljudje odgovarjali za dejanja, ki so jih storili
v času bivanja na Zemlji, in ko bodo za ta dejanja nagrajeni ali
kaznovani. Verovanje v drugo, večno življenje, pogojuje človeško
odgovornost, ta pa je pogojena s človekovo svobodno voljo, saj
brez te človek ne bi bil odgovoren za to, kar počne ali je
počel. Če ne bi bilo dneva, ko bo vsak posameznik odgovarjal za
svoja dejanja, bi bila njegova odgovornost brez prave vrednosti,
življenje samo bi se začenjalo in končevalo brez namere in brez
smisla.
Vera v
prihodnji svet vodi k resnici, spodbuja nas k pravičnosti in
dobrim delom …Tisti, ki se srečanja z Nami ne nadejajo, ki se
z življenjem na tem svetu zadovoljijo in brezbožnost izkazujejo,
ki dokaze Naše omalovažujejo, tisti bodo v Ognju domovali zaradi
dejanj svojih…
Verovanje v
Božjo Usojenost (Kader)
Verovati v Božjo usojenost pomeni priznati, da Allah vse določa
in z vsem upravlja. Vse, kar se zgodi, se zgodi po Allahovi
volji in z Njegovo vednostjo. Udejanja se Allahova volja, in ne
volja ljudi, razen ko Bog sam odloči drugače. Samo tisto, kar
Bog hoče, se lahko zgodi, in česar ne želi, se tudi ne more
zgoditi. Nihče ne zmore preprečiti ali spremeniti Allahove
odločitve, vse se dogaja z Njegovo vednostjo in privoljenjem.
…Mar ne veš, da je Allahu znano vse, kar je na nebu in na
Zemlji? Vse je že v Knjigi; resnično, to je Allahu lahko!! …
TEMELJNE
DOLŽNOSTI VERNIKA
Življenje v skladu z islamskimi predpisi je sestavni del
islamskega verovanja. Gre predvsem za praktični del vere, ki
potrjuje vero v Allaha, Njegove meleke, poslance, Knjige, v
Sodni dan in v Božjo usojenost. Islamski predpisi jasno določajo
odnos vernika do Boga, do soljudi, družine, družbe in človeštva
v celosti. Vsi ti odnosi se medsebojno prepletajo in so trdno
povezani. S pokoritvijo tem predpisom se posameznik razvija v
celovito osebnost, sposoben je uskladiti odnose z okoljem in
tako doseže resnično srečo na tem svetu.
Vera v
vseh svojih oblikah je zveza med človekom in Bogom. Vera
definira odnos posameznika z drugimi ljudmi, in ta odnos je
vselej pozitiven, saj se človek zaveda, da Bog vselej bdi nad
njegovim javnim in zasebnim ravnanjem. Tak občutek nenehne Božje
prisotnosti očiščuje njegovo zavest in srce, zato je tudi
njegovo delovanje čisto.
Vera se
v islamu izraža v petih temeljnih dolžnostih: v izpovedovanju
islamske zaveze (šehadet ali šahada): la illallah Muhammedur-Rasulullah
– ni drugega resničnega boga razen Allaha, Muhammed je Allahov
Poslanec; v vsakodnevnih obrednih molitvah (salat ali namaz); v
postu; v dajanju dela imetja v dobrodelne namene (zekat); v
verskem romanju (hadždžu).
Šehadet (ali
Šahada)
Izgovarjanje, poudarjanje, potrjevanje in trdna vera, da ni
drugega resničnega boga razen Allaha in da je Muhammed Allahov
Poslanec, je prva in osnovna dolžnost v islamu. Na tem temelju
vere sloni vse ostalo.
Če nekdo hoče
sprejeti Islam, mora izgovoriti zgoraj napisane besede
(transkripcija):
la ilahe illallah
Muhammedur-Rasulullah (ni drugega resničnega boga razen
Allaha, Muhammed je Allahov Poslanec)
Formalno ima šehadet notranjo in zunanjo dimenzijo, treba je s
srcem in z razumom sprejeti, da ni drugega resničnega boga razen
Allaha in da je Muhammed Njegov Poslanec, potem pa to potrjevati
z besedami in dejanji. V bistvu je vse to eno.
Musliman je zato lahko samo tisti, ki izpoved vere sprejema brez
vsakršnih pridržkov.
Namaz (ali Salat)
 Namaz
(obredna molitev, salat) je najbolj neposreden odnos vernika z
Allahom. Vernik ki ga opravi petkrat dnevno, kakor je
predpisano, se tako nenehno osredotoča na Boga.
Med
obredno molitvijo se očistita duša in telo. Priprava na namaz,
obredno umivanje (abdest), ni zgolj umivanje zunanjih delov
telesa, pač pa tudi simbol njegovega notranjega očiščenja, kar
je priprava na neposredno soočenje z Allahom. Kajti srce in
duša, ki se soočata z Bogom, morata biti čista, brez vsakršne
mržnje in osredotočanja na karkoli in kogarkoli razen na Allaha,
edinega Gospodarja vseh svetov.
Namaz,
ki se opravi v skupnosti vernikov (džematu), je po izročilu
Poslanca vreden petindvajsetkrat več od namaza, ki ga opravi
posameznik, saj simbolizira enotnost, sodelovanje in solidarnost
med ljudmi, ne glede na njihovo socialno poreklo in družbeni
položaj. Ko verniki opravljajo namaz, so pred Gospodarjem
enakovredni. Namaz prav zares zadržuje srca in občutke vernikov.
Obredna molitev v džematu pride še posebej do izraza ob petkih,
na dan džume, ter ob Ramadanskih in Kurbanskih posvečenih
dnevih, edinih zares prazničnih dneh v islamskem koledarju.
Post
Verniki, Muslimani, so se dolžni postiti v mesecu ramadanu. Cilj
posta je krepitev človekove volje in odločnosti. Post vzgaja
vernika, da strpno prenaša življenjske tegobe, in ga uči, kako
je moč gospodariti svojim strastem, kako sočustvovati s tovariši
in z vsemi, ki se znajdejo v težavah.
Post
ima zagotovo veliko duhovno vrednost, pomemben je za
humaniziranje posameznika in družbe v celoti. Ko se vernik
posti, to nikakor ne pomeni, da mora zgolj gladovati in trpeti
žejo, vzdrževati se mora tudi vsega, kar je v nasprotju s
človeško moralo, pa naj gre zanj samega ali za druge. Na ta
način izkazuje in izpopolnjuje svojo vero.
Zekat
Zekat
je določen del, ki se izplača iz imetja Muslimana, kadar to
imetje preseže mejo, imenovano nisab. To obvezo verniki
izpolnijo enkrat letno. Dajanje zekata tistim, i so ga potrebni,
je ibadet, izkazovanje verske pripadnosti islamu. Kako pomembna
je ta dolžnost, izkazuje že dejstvo, da ga Allah omenja na
mnogim mestih v Kur'anu (Koranu) skupaj z namazom (salatom);
dolžnost do družbe je hkrati tudi dolžnost do Boga.
2.5 % imetja dajejo Muslimani kot zekat
Zekat
čisti imetje in varuje človeka pred skopuštvom in sebičnostjo.
…Vzemi iz njihovega imetja del, s katerim jih boš očistil in
moralno povzdignil…
Zekat
je predpis, ki zagotavlja družbeno stabilnost in širi medsebojno
ljubezen ter solidarnost med ljudmi. Del imetja premožnih se
podeli siromašnim, kar omogoča družbeno harmonijo.
Hadždž
Premožen Musliman, ki je v primernem zdravstvenem stanju in ga
pri tem nihče ne ogroža, je dolžan opraviti hadždž, obredno
romanje h Kabi v Meki: …Kdor ima možnost, naj obišče Hišo
Božjo…
 Tudi
hadždž je ibadet,
izvrševanje verskega predpisa, in vključuje tawaf,
večkratni obhod Kabe, saj, tek med gričema Safo in Marvo,
wukuf, molitev na planoti Arefat v bližini Meke, in še
druge verske obrede, ki jih je treba izvrševati v mesecu hadždža.
Hadždž
je tudi svojevrsten letni kongres Muslimanov vsega sveta, na
katerem se zberejo, da bi se kar najbolje spoznali.
Takšno
srečevanje krepi slogo in ljubezen med verniki. Hadždž prav
zares dokazuje in simbolizira enakost ljudi pred Stvarnikom –
Allahom, ne glede na siceršnje razlike med njimi na tem svetu.
Allahu je najljubši in najbližji tisti, ki se Mu najbolj
pokorava.
Hadždž
kot peti steber islama z drugimi že omenjenimi dolžnostmi
utemeljuje zgradbo islama; z izpolnjevanjem teh dolžnosti v
praksi Musliman doseže srečo na tem in odrešitev na Ahiretu, v
onostranstvu.
ISLAMSKI PREDPISI
Celovito verovanje in dostojno izvrševanje teh temeljnih
dolžnosti Muslimana sta popolna šele, ko vernik dosledno
upošteva tudi naslednje:
a) izogibanje prepovedanemu
resnični vernik je samo tisti, ki se popolnoma odreče vsemu, kar
je Allah prepovedal: alkoholu, razvratu, hranjenju s svinjskim
mesom in mesom poginulih živali, obrestim, prevaram, lažem,
kraji, nasilju, seganju po tujem imetju in časti ipd.
te
prepovedi ne pomenijo omejevanja svobode, saj ej vse, kar je
prepovedano, prepovedano zato, ker človeku škoduje. Vsaka od teh
prepovedi je upravičena in modra; omenjene stvari je Allah
prepovedal zgolj zato, da bi človek zaščitil svoje telo, razum,
dušo in soljudi pred vsem, kar vpliva razdiralno ali ogroža
človekovo zdravje. Odpoved prepovedanemu utrjuje pokornost Bogu,
za kar bodo verniki bogato poplačani.
b) upoštevanje zapovedanega v praksi vsakdanjika
Resnični
vernik je nenehno pokoren Allahu: izvršuje vse, kar mu Gospodar
zapoveduje, in sovraži tisto, kar mu je v Svoji modrosti
prepovedal. Verniku mora biti v največjo radost, da si pridobi
Gospodarjevo naklonjenost, pokorava se Mu ne glede na to, če
modrost Allahove prepovedi razume ali ne. Kot prepoved in
zapoved verniki razumejo tudi vse, kar je ukazal ali prepovedal
Allahov Poslanec Muhammed, kajti Poslanec ni govoril, kar bi se
mu zahotelo, pač pa zgolj tisto, kar je prejel z Objavo Kur'anske
besede: …Kar vam je Poslanec prenesel, sprejmite, kar pa vam
je prepovedal, opustite…
c) moralni standardi
Moralni
standardi so trdno vpleteni v vse islamske predpise, pa naj gre
za šeriatske
prepovedi ali pa zakone; pri obojem gre pravzaprav za
nerazdeljivo organsko celoto. Morali v islamu pripada še posebej
pomembno mesto, mesto duše v odnosu do telesa. Kako pomembna je
morala, najbolje
povedo besede Božjega Poslanca: …Poslan sem, da moralo med
ljudmi utrjujem…
 Vera in
odnos do Boga in družbe nimata nikakršne vrednosti pri Allahu, če ne vključujeta
tudi razvite moralne zavesti. Nasprotno. Pomanjkanje moralnega
čuta je greh. Vera ostaja navadna forma brez vsebine, če nima
moralne podstati. Namaz (salat) bi moral varovati človeka pred
slabimi
dejanji in ga obenem spodbujati k dobrim. …Sprejemam namaz
tistega, ki se poniža pred Mojo veličino, ne napada Mojih
stvaritev, ki mi pokornosti ne odreka, ki se Me spominja in je
milosten z revnimi, nemočnimi,
nesrečnimi… (Hadis)
Zekat,
pomoč
siromašnim,
plemeniti imetje in človeka moralno povzdigne …Vzemi
del imetij njihovih, očistil jih boš s tem in moralno
povzdignil…
Poslanec je govoril: …Lep nasmeh je sadaka (miloščina),
pozivati k dobrim delom
in preprečevati slaba, je prav tako sadaka, umaknjen kamen, ki
je mimoidočim napoti, je sadaka, naliti vode v skodelo drugega
je
sadaka, lep pogled tistemu, ki te grdo pogleda, je sadaka…
Post je
prav zares navadno gladovanje, če nima v sebi plemenitih
moralnih nagibov:
…Kdor ogovarjanja ne opusti, zastonj hrano in pijačo opušča…
Tudi
hadždž je izraz lepega vedenja in varovanja pred zlim: …Hadždž
je v znanih mesecih. Kdor v njih hadždž opravlja, ne sme ničesar
slabega ne grdega storiti…
Znane
so Poslančeve besede, da je verovanje najbolj popolno pri
tistem, ki ima najvišja moralna načela. Vprašali so ga o ženski,
ki verske predpise izvršuje, a s svojim jezikanjem vznemirja
sosede. Poslanec jim je odgovoril: …Nikakršnih zaslug si ni
pridobila … Takšni zaslužijo ogenj…
In
zares, kdor želi biti dober vernik, Musliman, mora imeti visoko
razvita moralna načela. Samo tako si lahko pridobi Allahovo
zadovoljstvo.
Za
vernika je stroga obveza, farz, da se lepo vede do vseh
ljudi. Dobro je vselej dobro in se z dobrim povrne, slabo je
vselej slabo in se s slabim povrne.
Zato človek tedaj, ko poglobi svoje moralno vedenje, poglobi
tudi svojo vero in postane dober vernik.
Če imate vprašanje o islamu, nam pišite na
resnicahak@gmail.com.
| |
